Številka: 53000-1/2008/5
Ljubljana, 12.06.2008
Strategija odnosov Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja je del strategije razvoja slovenske države. Temelji na določbah mednarodnopravnih instrumentov, ki v ospredje postavljajo varstvo kulturne raznolikosti, pravice manjšinskih skupnosti pa uvrščajo v sklop človekovih pravic do ohranjanja identitete, kulture in jezika. (https://firework.com/)
S to strategijo si Republika Slovenija prizadeva zagotoviti ustrezne materialne, družbene in politične pogoje za uspešen enakovreden razvoj slovenskega jezika, kulture in ohranitev slovenske identitete med našimi rojaki zunaj meja Republike Slovenije.
Slovenstvo je zgodovinska in kulturna kategorija, ki pomeni skupnost ljudi z živo zavestjo o pripadnosti slovenskemu jeziku in kulturi, utemeljeni na izročilu zgodovinskega razvoja te skupnosti ter na solidarnostnem zavzemanju za ohranjanje in ustvarjalno prenavljanje njenih naravnih, družbenih in duhovnih vrednot v sedanjosti in prihodnosti.
Slovenci in Slovenke zunaj Republike Slovenije (v nadaljevanju besedila: Slovenci) živijo kot zamejci na območju avtohtone poselitve v vseh štirih sosednjih državah ter kot zdomci in izseljenci, ki so se izselili iz območja tradicionalne poselitve, njihovi potomci in druge osebe slovenskega izvora, kulture in izročila.
Skupen slovenski kulturni prostor tvorijo Republika Slovenija in območja držav, kjer prebiva avtohtona slovenska narodna skupnost ter slovenski izseljenci in zdomci. Je oblika promocije in razpoznavnosti slovenske družbene stvarnosti, kulture in jezika v srednjeevropsko-sredozemskem prostoru ter v širšem, globaliziranem svetu. Je skupnost slovenskih ljudi v smislu najširšega pojmovanja kulture, torej na vseh področjih. Ni tesno geografsko vezana danost, temveč prostor skupnosti, v katerem se prosto pretakajo informacije, ljudje ter viri in dobrine.
Skupni slovenski kulturni prostor naseljujejo tisti, ki se štejejo za Slovence v Sloveniji in zunaj nje. Zaradi intenzivne interakcije med njimi na vseh ravneh in v vse smeri razumemo skupni slovenski kulturni prostor kot sinergijo skupnega slovenskega kulturno-umetniškega prostora, skupnega slovenskega znanstvenoraziskovalnega prostora, skupnega slovenskega izobraževalnega prostora, skupnega slovenskega gospodarskega prostora in drugih prostorov.
A – Cilji
Ohranitev, krepitev in razvoj slovenstva v skupnem slovenskem kulturnem prostoru,
Slovenija je skupen projekt Slovencev doma in po vsem svetu; tudi Slovenci zunaj Republike Slovenije so pomembni akterji razvoja Republike Slovenije.
Slovenci zunaj meja Republike Slovenije so najnaravnejši družbeni in kulturni povezovalci in zato pomemben del širših razvojnih politik slovenske države in njenih prizadevanj za promocijo in mednarodno uveljavljanje slovenske družbe in kulture v evropskem in svetovnem prostoru/smislu.
Podpora pogojem optimalnega/vsestranskega razvoja slovenskih skupnosti v zamejstvu in po svetu in spodbujanje skupnega razvoja:
Republika Slovenija razvija trajnostne dejavnosti za vsestransko krepitev slovenskih skupnosti v zamejstvu in po svetu, na področju skrbi za zamejstvo pa je potrebno delovati v smeri izgradnje skupnega prostora ter tudi skupne infrastrukture ob upoštevanju ustrezne skrbi in podpore za obmejna območja Republike Slovenije.
Republika Slovenija razvija pogoje, ki omogočajo aktivno vključevanje zamejskih Slovencev in Slovencev po svetu v družbeno in politično življenje v Republiki Sloveniji.
Republika Slovenija podpira celovitost, povezanost in avtonomnost slovenskih skupnosti zunaj Republike Slovenije.
Republika Slovenija podpira slovenske skupnosti zunaj Slovenije v njihovem lokalnem okolju zlasti za dosego sodelovanja pri sprejemanju lokalnih političnih odločitev, gospodarsko krepitev ter za znanstvenoraziskovalno in izobraževalno osmišljanje in umeščanje skupnosti v njeno lokalno okolje in v skupni slovenski kulturni prostor.
Republika Slovenija zagotavlja ukrepe, s katerimi mlade pripadnike slovenskih skupnosti zunaj Republike Slovenije spodbujajo k učenju slovenskega jezika, spoznavanju slovenske kulture in oblikovanju slovenske identitete ter povezanosti z Republiko Slovenijo.
Republika Slovenija omogoča vračajočim se slovenskim izseljencem in njihovim potomcem hitro integracijo v novo okolje.
B – Delovanje po področjih
Slovenski državni organi in ustanove delujejo usklajeno ter razvijajo državniški, demokratični in partnerski pristop v stikih z avtohtonimi slovenskimi narodnimi skupnostmi v sosednjih državah in po svetu. Koordinativni organ je Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Med podporo slovenski skupnosti uvrščamo vse aktivnosti Republike Slovenije, ki se nanašajo na položaj Slovencev zunaj meja Republike Slovenije in njihovega sodelovanja z Republiko Slovenijo.
Zunanja politika
Skrb za Slovence v zamejstvu in po svetu je del zunanje politike Republike Slovenije. Republika Slovenija vzdržuje kontinuiran dialog z državami, v katerih bivajo Slovenci, še posebej glede položaja Slovencev in njihovih skupnosti v teh državah. Diplomatska predstavništva in konzulati Republike Slovenije v državah svoje akreditacije razvijajo sodelovanje s Slovenci, njihovimi organizacijami in ustanovami. Republika Slovenija spremlja izvajanje veljavnih dvostranskih in večstranskih mednarodnih pogodb, ki zadevajo položaj Slovencev zunaj njenih meja. V primerih, kjer pravna situacija še ni zadovoljivo rešena, si prizadeva za izboljšanje položaja slovenskih skupnosti tudi preko sklepanja novih mednarodnih pogodb.
Kultura
Kulturno delovanje Slovencev zunaj Republike Slovenije je enakovreden in enakopraven del kulturne ustvarjalnosti celotnega slovenskega naroda.
Republika Slovenija podpira vse oblike združevanja in delovanja Slovencev zunaj Republike Slovenije, ki prispevajo k ohranjanju in promociji slovenske kulture, kot so društva, ustanove, cerkve in druge verske skupnosti, informacijski in izobraževalni centri in podobno.
Mediji
Republika Slovenija se zavzema za večjo prisotnost in dostopnost slovenskih medijev na območjih, kjer prebivajo slovenske skupnosti. Republika Slovenija si prav tako prizadeva za večjo prepoznavnost izseljenskih medijev v Sloveniji ter pogostejše obravnavanje vsebin, povezanih s slovenskimi narodnimi skupnostmi v tujini v slovenskih medijih.
Umetnost
Sodelovanje Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja pospešuje možnosti umetnostnega ustvarjanja in poustvarjanja, primerljive s tistimi v Republiki Sloveniji, ob hkratnem upoštevanju prispevkov umetnostne ustvarjalnosti večinskega naroda oziroma drugih jezikovnih skupnosti, sobivajočih na območjih slovenske poselitve zunaj Republike Slovenije. Slovenija zagotavlja možnosti, da je njena umetnostna produkcija neposredno ali medijsko dosegljiva tudi Slovencem zunaj njenih meja. Republika Slovenija namenja posebno pozornost učinkovitim možnostim vsestranske kulturne izmenjave (gostovanja, strokovna pomoč društvom idr.). V skladu z mednarodnimi pravnimi standardi/konvencijami se zagotavlja posebno skrb ohranjanju kulturne dediščine, ki jo ustvarjajo in posedujejo Slovenci zunaj meja Republike Slovenije.
Ohranjanje slovenskega jezika in izobraževanje
Republika Slovenija si prizadeva za ohranjanje in izboljšanje znanja slovenščine pri otrocih, mladostnikih in odraslih ter za ohranjanje slovenstva med njimi. Hkrati skrbi tudi za strokovni razvoj njihovih učiteljev. Ob pozitivnem vrednotenju pokrajinskih narečij podpira uveljavljanje skupnega knjižnojezikovnega standarda in spodbuja rabo slovenskega jezika na tradicionalnih in sodobnih področjih besednega izražanja. Poleg pouka slovenščine in drugih predmetov v slovenskem jeziku Republika Slovenija omogoča druge sodobne oblike učenja slovenščine in povezovanja s Slovenijo. Spodbuja tudi čim širšo uporabo slovenske mladinske periodike kot učnega gradiva in spletnih strani pri pouku, velik poudarek pa daje tudi širjenju slovenske knjige in bralne kulture med otroki in mladostniki v tujini. Pomemben del izobraževanja za mlade Slovence po svetu predstavlja medkulturna vzgoja, povezovanje kulture porekla s kulturo okolja, kjer živijo.
Republika Slovenija si bo s podporo ustreznim programom prizadevala, da se bo pravica staršev, da vzgajajo svoje otroke v skladu s svojim verskim prepričanjem, in siceršnja pravica do verske svobode, lahko uresničevala v slovenskem jeziku.
Poleg učinkovitega izvajanja meddržavnih sporazumov in dokumentov na šolskem področju se podpirajo rešitve za krepitev konkurenčnosti izobraževalnih ustanov v slovenskem jeziku in šol slovenskega jezika ter spodbuja sodelovanje s šolami v Republiki Sloveniji tudi z izmenjavo učencev. Republika Slovenija podpira šolske izmenjave na vseh stopnjah ter organizirane oblike šolskih obiskov Slovencev zunaj njenih meja v Republiki Sloveniji, prav tako pa spodbuja spoznavanje slovenskih skupnosti izven Republike Slovenije.
Izobraževalni sistem v Republiki Sloveniji v učne predmete na vseh stopnjah izobraževanja sistematično vključuje učne vsebine o zgodovini, kulturi in ustvarjalnosti Slovencev zunaj meja Republike Slovenije.
Znanje slovenskega jezika je izredno pomembno, vendar pa neznanje slovenščine ne more biti že samo po sebi zadosten razlog, da bi zavrnili ljudi, ki se ne glede na jezik identificirajo s slovenstvom.
Znanost in visoko šolstvo
Republika Slovenija spodbuja in podpira trajno in sistematično znanstveno raziskovanje položaja in procesov znotraj slovenskih skupnosti in v prostoru njihove poselitve. S prizadevanjem na področju visokega šolstva in znanosti skuša Republika Slovenija pritegniti slovenske študente iz zamejstva in izseljenstva ter zagotavljati izmenjavo znanja s slovenskimi znanstveniki na tujem.
Republika Slovenija zagotavlja posebno skrb možnosti pretoka in vračanja raziskovalcev in znanstvenikov v domače okolje in spodbuja študij v Republiki Sloveniji.
Republika Slovenija podpira tiste oblike izobraževanja na tujem, ki pri slovenskih izseljencih in njihovih potomcih krepijo vezi z Republiko Slovenijo. S tem namenom je bil leta 2008 ustanovljen Center za slovenske študije v Clevelandu, ki naj postane zgled dobre prakse tudi za druge države.
Šport
Republika Slovenija podpira vključevanje mladih v organizirane oblike športnega udejstvovanja, zlasti kadar gre za aktivnosti, ki se odvijajo v slovenskem jeziku in omogočajo večjo socializacijo med vrstniki, ki pripadajo slovenski skupnosti.
Gospodarsko in regionalno sodelovanje
Republika Slovenija je zainteresirana za uspešen razvoj sosednjih pokrajin, še posebej to velja za tiste pokrajine, kjer je tradicionalno prisotna slovenska narodna skupnost in je znanje slovenskega jezika pomembna konkurenčna prednost, ki veča delovno uspešnost. Zato je zlasti zainteresirana za razvoj gospodarskih in kmetijskih struktur slovenske narodne skupnosti v teh pokrajinah.
Spodbujanje turizma, gospodarskega in kmetijskega sodelovanja ter trgovanja z gospodarskimi družbami slovenskih izseljencev in njihovih potomcev ter zamejcev tudi na tretjih trgih je posebna oblika ohranjanja slovenske povezanosti.
Obmejna območja morajo imeti pri svojem razvoju zagotovljeno možnost specifičnega čezmejnega sodelovanja.
Finančna podpora RS
Ob spoštovanju izhodišča, da je za ohranjanje kulturne raznolikosti odgovorna država, na ozemlju katere se slovenske skupnosti nahajajo, se Republika Slovenija prednostno usmerja v razvijanje tistih pobud, ki skupnosti zagotavljajo razvoj, sprejemanje novih, sodobnejših in učinkovitejših oblik delovanja in povezovanja med pripadniki slovenske skupnosti zunaj njenih meja v njihovih prizadevanjih za razvoj slovenskega jezika kulture, ohranitve slovenske identitete in povezav z Republiko Slovenijo. Finančna pomoč se namenja strukturam in dejavnostim Slovencev zunaj Republike Slovenije brez ideološko-politične pristranskosti ter v smeri ravnovesja med podporo države in samovzdrževanjem oziroma samofinanciranjem. Finančno pomoč lahko prejmejo tudi dejavniki, ki v Republiki Sloveniji delujejo na področju povezovanja in skrbi za Slovence v zamejstvu in po svetu. Sestavni del izvajanja finančne podpore Republike Slovenije je razvijanje načrtnega delovanja, spremljanje učinkov in nadzor nad porabljenimi sredstvi.
Pri črpanju sredstev iz mednarodnih razpisov Republika Slovenija podpira tiste projekte, ki prispevajo k izboljšanju položaja slovenskih skupnosti zunaj meja Republike Slovenije.
C – Programska obdobja
Za učinkovito izvajanje strategije se po programskih obdobjih oblikujejo konkretne naloge. Programska obdobja, v katerih se določajo naloge, njihovi izvajalci, pričakovani rezultati, terminski okviri in finančne potrebe/viri za izvedbo, se časovno ujemajo s programskimi obdobji Evropske Unije. Vsebinske prednosti programskega obdobja sooblikujejo člani Sveta Vlade za Slovence v zamejstvu in člani Sveta Vlade za Slovence po svetu, sprejme pa jih Vlada Republike Slovenije na predlog Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
D – Razvojne perspektive
Slovenske skupnosti zunaj Slovenije so samostojne in specifične entitete s sebi lastnimi interesi, potrebami in zmožnostmi; slovenske skupnosti zunaj Slovenije so objekt (finančne pomoči, raziskovanja) in hkrati subjekt (partnerstva, sodelovanja), kar velja tako za ustanove kot posameznike. S takšnim demokratičnim in partnerskim pristopom, z iskanjem vzajemnosti in doslednim posvetovanjem z njimi se bosta krepili avtonomnost in identiteta teh skupnosti kakor tudi njihova odgovornost in motivacija za uveljavitev v lokalnem okolju ter za sodelovanje in udeležbo pri razvoju Republike Slovenije.