Prva seja novega Deželnega sveta SKGZ

Deželni svet Slovenske kulturno‑gospodarske zveze se je pod vodstvom novoizvoljene predsednice Nives Cossutta sestal na prvi redni v prisotnosti v Sovodnjah. Sodelovanje, sodelovanje in predvsem sodelovanje, to je vodilo, ki ga je predsednica SKGZ večkrat poudarila in ponovila, da bo prav s takim pristopom možno odpraviti obstoječe nezaupanje in nastaviti kostruktivni odnos med manjšinskimi odločevalci. Ta je tudi odločilni predpogoj za reševanje obstoječih problemov in osnova za skupno načrtovanje razvoja slovenske narodne skupnosti v Italiji.

V prvih dveh mesecih je novoizvoljena predsednica SKGZ vzpostavila intenzivne stike s Slovenijo, med drugim s predsednico Republike Natašo Pirc Musar, ministrico za kulturo Asto Vrečko ter ministrom Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Matejem Arčonom. Sodelovala je tudi na številnih pobudah in srečanjih, med katerimi izstopajo novoletno srečanje Urada, proslava ob Dnevu samostojnosti Slovenije, občni zbor SSO, srečanje v Posočju v okviru EZTS ter seja parlamentarne komisije v Ljubljani.

V nadaljevanju je predsednica sporočila, da so pokrajinski odbori že sestavljeni in polnopravno delujejo. V prihodnjih tednih SKGZ načrtuje več pomembnih srečanj, med drugim s podpredsednikom Fundacije Narodni dom, s članicami organizacije, z vodstvom družbe Dom in Slovenskega stalnega gledališča ter glede perečega vprašanja Stadiona 1. maja.

Deželni svet se je dotaknil tudi aktualnih vprašanj v manjšini, med katerimi izstopajo delovanje Paritetnega odbora in odprta šolska vprašanja. Razpravljavci pa so tudi izpostavili nesprejemljivo stanje slovenščine v javni upravi, še posebno v občini Trst, kjer žal ostajajo številne kritičnosti. S tem v zvezi je bila poudarjena velika finančna naložba za dvojezično poslovanje javne uprave oz člena 8 Z38/2001 , kar pa ne sploh pride do izraza in nima pričakovanega učinka za Slovence v Italiji, saj je slovenski jezik še vedno očitno zapostavljen nenazadnje pri (ne) vidni dvojezičnosti.

Poseben del razprave je bil namenjen nepremičninskemu vprašanju, ki ga je predsednica označila kot eno svojih prednostnih nalog. Izpostavila je nujnost hitrih in usklajenih rešitev, saj časovna stiska zahteva premišljene in dogovorjene korake.

V zaključku je bil predstavljen načrt za nadaljnje delo. Deželni svet ostaja glavni organ, ki določa vsebinske smernice in strateško usmeritev organizacije, medtem ko upravni odbor te smernice izvaja. Predsednica je poudarila pomembno vlogo članov sveta ter izrazila pričakovanje po aktivnem sodelovanju, redni komunikaciji in odprtem dialogu, tako pri predlogih kot pri kritikah. Nives Cossutta je tudi opozorila na potrebo po večji neposrednosti in lojalnosti v komunikaciji znotraj manjšine. Predlagala je tudi oblikovanje tematskih delovnih skupin, ki bi poglobljeno obravnavale posamezna področja in s tem dala vsebinsko oporo upravnemu odboru. Ob tem je tudi ponovno izpostavila predlog, ki ga je iznesla že na kongresu in sicer naj se med SSO in SKGZ oblikujejo koordinacijski organ za bolj sistemsko in funkcionalno sodelovanje med krovnima, saj samo s skupno in dogovorjeno strategijo bomo lahko kot organizirana skupnost kos sedanjim in bodočim velikim izzivom.