Zaklju\u010dni simpozij Programske konference SKGZ-SSO
\nGorica, 8. novembra 2003<\/p>\n
Ace Mermolja<\/strong><\/p>\n Spo\u0161tovani, svoj poseg o ob\u0161irni kulturni problematiki slovenske narodne skupnosti v Italiji sem osnoval na empiri\u010dnih dejstvih, na razgovorih in na subjektivnih percepcijah. Med empiri\u010dna dejstva uvr\u0161\u010dam:<\/p>\n 1. Empiri\u010dno raziskavo prete\u017eno kvantitativne narave, ki jo je SLORI izvedel med 112 kulturnimi in prosvetnimi dru\u0161tvi (7 v videmski pokrajini, 16 na Gori\u0161kem in 89 na Tr\u017ea\u0161kem) Razgovori, ki jih upo\u0161tevam, so potekali bodisi na sejah posebnega odbora za Konferenco, ki sta ga namestili SKGZ in SSO, bodisi na raz\u0161irjenih soo\u010danjih o gradivu, ki se je za Konferenco sproti nabiralo in to v znatni koli\u010dini. Med subjektivne percepcije uvr\u0161\u010dam dejavnosti, o katerih berem, poslu\u0161am, obiskujem ali imam celo neposrednje izku\u0161nje. Med te dejavnosti uvr\u0161\u010dam:<\/p>\n 1. razvejano dejavnost zalo\u017eni\u0161kih subjektov \u010ce povzamemo vse tri sklope, so ve\u010dkrat o\u010ditne razlike v ciljih in v problemih, ki jih imajo ljubiteljska kulturna dru\u0161tva in poklicne ustanove. Nekje na sredi so zalo\u017eni\u0161ke, galerijske in podobne dejavnosti, ki sku\u0161ajo brez poklicnih struktur ponujati profesionalno ustvarjeno blago. Ve\u010d je oseb, ki se uveljavljajo tako na umetni\u0161kem in znanstvenem podro\u010dju, a niso (tako materialno kot \u010dustveno) nujno vezane na manj\u0161inske organizacije ali celo na manj\u0161ino. \u010ce naj pri\u010dnemo z dru\u0161tvi, moramo omeniti, da delujejo v manj\u0161ini tri zveze dru\u0161tev, to je de\u017eelna Zveza slovenskih kulturnih dru\u0161tev, Slovenska prosveta iz Trsta in Zveza slovenske katoli\u0161ke prosvete v Gorici. Tem je treba dodati \u0161e Zvezo cerkvenih pevskih zborov. Omenjene zveze imajo v ve\u010dji ali manj\u0161i meri tudi manj\u0161e poklicne strukture (ZSKD najve\u010djo). Kljub temu je o\u010ditno, da slonijo dru\u0161tva na prostovoljni osnovi. Ve\u010dinoma je njihov delokrog o\u017eja in \u0161ir\u0161a okolica , kar pomeni vasi ali ob\u010dine (53,6%). Kljub temu se skoraj 20% obra\u010da na ob\u010dinstvo in udele\u017eence iz celotne pokrajine , skoraj 26% dru\u0161tev pa goji stike z bli\u017enjimi obmo\u010dji iz Slovenije. Skratka, dobra polovica dru\u0161tev deluje predvsem lokalno, nekaj manj kot polovica pa \u0161iri prostorske ambicije. Dru\u0161tva na teritoriju, ki je objektivno vedno bolj etni\u010dno me\u0161an, i\u0161\u010dejo stike s sosedi italijanske narodnosti. V zadnjih letih je imelo 48% dru\u0161tev sicer razli\u010dne pobude (povpre\u010dno od 1 do 3) namenjene medetni\u010dnemu spoznavanju in sodelovanju. Gre torej za ob\u010duteno vpra\u0161anje in pobude ne kvalificirajo dru\u0161tva kot zaprta . V primerjavi s poklicnimi ustanovami in organizacijami so tudi te\u017eave mnogokrat razli\u010dne. S finan\u010dnega vidika ne bele\u017eimo kakih dramati\u010dnih klicev na pomo\u010d. Dejstvo je, da je pribli\u017eno 52 dru\u0161tev prejelo podporo iz skupnih skladov SKGZ-SSO, 69 jih prejema prispevke z De\u017eele, Pokrajine ali Ob\u010dine. Dru\u0161tva si glede financ pomagajo tudi sama. \u010clanarine so vir dohodkov za 67 od 112 anketiranih dru\u0161tev. Samofinansiranje poteka tudi s pomo\u010djo \u0161ager, s prodajo vstopnic, publikacij, s prispevki itd. Te\u017eko bi trdili, da je med dru\u0161tvi izrazito ob\u010dutena prostorska stiska. Od anketiranih jih 57% razpolaga s sejno sobo, 61% dru\u0161tev razpolaga z dvorano za proslave. Izrazito ljubiteljsko in tradicionalno pa je komuniciranje dru\u0161tev z okolico in ob\u010dinstvom. Le to poteka s \u010dasopisnimi oglasi ali pa z ustnimi in pisnimi vabili. Ve\u010d kot 80% dru\u0161tev nima telefona, \u0161e manj je ra\u010dunalnikov. O\u010ditno so torej kontaktne osebe predsedniki in odborniki, ki jih o\u010ditno i\u0161\u010dejo na domu in v komunikaciji so bistveni sestanki. Gre za zelo tradicionalen na\u010din komuniciranja med sabo. Iz dalj\u0161e analize sestave vodstvenih organov in odborov dru\u0161tev bi postavili dve \u0161tevil\u010dni meji. Do 5 \u010dlanov odbora ima 21% dru\u0161tev, ve\u010d kot 15 \u010dlanov pa ima kakih 8% odborov. Ostala dru\u0161tva se su\u010dejo med tema \u0161tevilkama. Tu bi lahko na\u0161teli kakih 700 odbornikov. Glede na spol ni bistvenih neravnovesij, saj velja pri 40% ravnote\u017eje med spoloma, v petini odborov prevladujejo \u017eenske. V bistvu \u017eenska prisotnost celo nekoliko prevladuje nad mo\u0161ko. Starostno se omenjeni odbori su\u010dejo nekje pri povpre\u010dju 50 let. Sicer ima 15% dru\u0161tev \u010dlane odborov od 18 do 30 let starosti, kar 44,7% odstotkov odborov sestavljajo \u010dlani od 31 do 50 let, 20,2% dru\u0161tev pa ima odbornike, ki so stari nad 51 let. Skratka, generacijsko vodijo dru\u0161tva ljudje srednjih let. Pomanjkanje mladih sodi med poglavitne skrbi dru\u0161tev. Med te\u017eave uvr\u0161\u010dajo \u0161e pomanjkanje anga\u017eiranosti \u010dlanov in odbornikov, pevcev in drugih sodelavcev. 25 dru\u0161tev ima prostorske te\u017eave, nekaj pa organizacijske in birokratske. Vsekakor imamo veliko \u0161tevilo dru\u0161tev, ki pa se soo\u010dajo s problemi odbornikov in aktivistov. Vsebinsko se omenjeni problemi ka\u017eejo v na\u010drtih. Glede teh niso odgovorila vsa dru\u0161tva. Skupno 22 dru\u0161tev si zastavlja kot kratkoro\u010dni cilj pove\u010danje delovanja, okrepitev dejavnosti in obi\u010dajne pobude . Obletnice, praznovanja in izleti so cilj kakih 15 dru\u0161tev, prete\u017eno gre za tradicionalni moment. Med daljnoro\u010dnimi na\u010drti se pojavljajo tudi zgo\u0161\u010denke, gostovanja v tujini, te\u010daji, preureditev sede\u017ea, raziskovalni projekti in publikacije. \u010ce povzamemo, imamo bogato dru\u0161tveno mre\u017eo. Le-ta deluje na izrazito prostovoljni bazi in zahteva veliko osebnih energij. Generacijsko slonijo dru\u0161tva na ljudeh (odbornikih) srednje starosti. Vsebinsko ima velik dele\u017e tradicionalne dejavnosti, vendar so ob\u010dutene te\u017enje k inovaciji ter k odpiranju tako do italijanskih sosedov kot do bli\u017enje Slovenije. Iz ankete pa je o\u010diten komunikacijski deficit. Dru\u0161tva bi lahko nadalje te\u017eila k skupnim pobudam (od prireditev do skupnih zborov) in k izbiram, ki bi nadomestila koli\u010dino s kakovostjo tako v pripravi kot pri vsebini. Za ogromnim delovanjem je namre\u010d ob\u010dutiti tudi dolo\u010deno utrujenost in medgeneracijske te\u017eave. Precej druga\u010dna slika se ponudi, ko se sre\u010damo s poro\u010dili poklicnih kulturnih ustanov. Tokrat ne gre za anketo, ampak za prispevke, ki so nam jih ustanove poslale. Subjektivnosti tak\u0161nega pisanja odgovarjajo vendarle objektivna dejstva. Slovensko stalno gledali\u0161\u010de takoj izpostavi dejstvo, da je v Italiji juridi\u010dni osebek zasebnega prava in da je vklju\u010deno med organizme gledali\u0161ke produkcije javne pobude , skratka, da je javnopravno priznan osebek. Kot tak je finansiran z javnimi sredstvi. Takoj nato upravitelji poudarijo finan\u010dne te\u017eave, pomanjkljive javne podpore in zamude pri izpla\u010devanju. Pri SSG je torej finan\u010dni problem bistvena te\u017eava za dosego ciljev. Zakaj, je jasno. SSG nagla\u0161uje ohranjevanje narodove kulture , isto\u010dasno pa nagla\u0161uje profesionalnost na najvi\u0161ji mo\u017eni ravni . To predpostavlja zaposleno osebje, dolo\u010deno stalnost igralskega ansambla (igralcem se pogodba podalj\u0161uje iz leta v leto za 273 dni) in lastno gledali\u0161ko produkcijo, ki se v zadnjih letih su\u010de od 5 do 8 premier na sezono. Gledali\u0161\u010de mora kot stalno odgovarjati \u010disto dolo\u010denim zakonskim kriterijem. Deluje na Tr\u017ea\u0161kem, Gori\u0161kem in v videmski pokrajini, obenem gostuje v Sloveniji in v Italiji. Med cilji SSG naj omenimo: ureditev organizacijske strukture, zagotovitev ustreznih podpor iz javnih sredstev, potrditev zna\u010daja repertoarnega gledali\u0161\u010da s stalnim igralskim jedrom, ustanovitev gledali\u0161ke \u0161ole za mlade, zapolnitev organika upravnega osebja in osebja Kulturnega doma z nujnimi dodatki zlasti v ravnateljstvu . Kot \u010disto poseben in hud problem izpostavlja SSG vpra\u0161anje tr\u017ea\u0161kega Kulturnega doma. Pri SSG se torej takoj sre\u010damo z ambicijami in voljo ostati produkcijsko gledali\u0161\u010de in ne le posrednik tujih predstav. Ambicija odpira finan\u010dna, prostorska in nenazadnje kadrovska vpra\u0161anja. Slednja gredo v razponu od upravnega osebja do umetni\u0161kega vodstva in jedra. Z branjem naslednjih poro\u010dil se omenjeni problemi kopi\u010dijo in ve\u010dajo. Narodna in \u0161tudijska knji\u017enica je privatna ustanova, ki opravlja javni servis in sodi med ustanove s posebnim de\u017eelnim priznanjem \u017ee od leta 1976. Glavni sede\u017e ima knji\u017enjica v Trstu (Ul. sv. Fran\u010di\u0161ka 20), odsek za zgodovino je v ul. Petronio 4. V Gorici deluje knji\u017enica Damir Feigel z odsekom za zgodovino in etnologijo. Okvir je skupen. N\u0160K ima \u0161e etnolo\u0161ko skupino, arheolo\u0161ko in toponomasti\u010dno skupino. V sklopu N\u0160K deluje Odbor za proslavo bazovi\u0161kih junakov. V omenjeni strukturi je zaposlenih 11 ljudi, ima pa tudi zunanje sodelavce. Na osnovi dogovora iz leta 1973 prejema N\u0160K obvezni izvod vsega, kar se tiska v Sloveniji. N\u0160K je nadalje vklju\u010dena v ra\u010dunalni\u0161ki – informacijski sistem Slovenije COBISS, knji\u017enjica D. Feigel pa je vklju\u010dena v knji\u017enji sistem konzorcija s sede\u017eem v Ronkah. Ob tem je treba naglasiti tako raziskovalno dejavnost odsekov kot tudi najrazli\u010dnej\u0161e pobude in prireditve knji\u017enice. Tu pa se pri\u010dne poglavje o te\u017eavah. V prvi vrsti upravitelji omenjajo finan\u010dno stisko. V Trstu je dramati\u010dna prostorska stiska. V Ul. sv. Fran\u010di\u0161ka gosti knji\u017enica v treh nadstropjih 100.000 knjig. Letni priliv zna\u0161a 2.500 enot. K temu je treba dodati \u010ditalnice, ra\u010dunalnike itd. Realna potreba bi bila petnadstropna stavba z najmanj 2.500 m2. Prostorski problem je tudi v Gorici. Takoj nato se pojavlja vpra\u0161anje osebja. V celotni strukturi N\u0160K je zaposlenih 10 oseb, ena pa je vezana s pogodbo. Po strokovnih merilih bi morali imeti samo knji\u017eni\u010dark 12, saj je standard ena knji\u017eni\u010darka na 10.000 enot. Med cilji si N\u0160K zastavlja odprtje poklicne knji\u017enice I. Trinko v \u010cedadu, \u010ditalnice v Ukvah in Kanalski dolini, biti sredi\u0161\u010de mladih, postaviti muzej Slovencev v Italiji itd. Tudi tu je razkorak med stvarnostjo, potrebami, cilji in mo\u017enostmi velik. Nemajhen zalogaj ciljev in problemov prina\u0161a tudi Slovenski raziskovalni in\u0161titut – SLORI. Slednji se kot raziskovalno telo postavlja v manj\u0161inski okvir, vendar ga v hipu prera\u0161\u010da in sebe vidi v Sloveniji, v Italiji in v evropskih integracijskih tokovih. Odpira se podoba mre\u017ee z mnogimi sodelovanji, stiki in kontakti. In\u0161titut predstavlja tri osnovne raziskovalne smeri: bazi\u010dne oziroma teoreti\u010dne raziskave, uporabne raziskave v korist manj\u0161ine in hitro pomo\u010d , to je manj\u0161e raziskave. Tradicionalno delo pa skorajda prera\u0161\u010da potreba po informativno – dokumentacijskem sredi\u0161\u010du , saj ob\u010duti SLORI ob vklju\u010devanju Slovenije v EU prav na podro\u010dju informacij vedno ve\u010dje povpra\u0161evanje in \u017ee prave pritiske. Od tod tudi predlog za Slovenski kulturni center v sredi\u0161\u010du Trsta, ki naj bi nastal s pomo\u010djo RS in na osnovi morebitnega meddr\u017eavnega in medmanj\u0161inskega sporazuma. Ob tem velja omeniti potrebo, ki jo izra\u017ea SLORI, o krepitvi publicisti\u010dne dejavnosti in alternativne zalo\u017eni\u0161ke pobude, kot je lahko izdaja CD-romov. Vsemu omenjenemu gre dodati vrsto pobud na podro\u010dju izobra\u017eevanja in potenciranja slovenskega manj\u0161inskega izobra\u017eevalnega kadra. SLORI predlaga tudi sodelovanja z drugimi in\u0161titucijami, zlasti z N\u0160K. Ne izogne pa se problemom finansiranja pobud, kadrovanja in krepitvi organizacijskih struktur. Hiat med ljubiteljsko in poklicno kulturo se nam je torej izostril. Po eni strani imamo veliko prostovoljnega dela, ki potrebuje servisiranje predvsem na podro\u010dju kadrov, odbornikov in pri odpravljanju najrazli\u010dnej\u0161ih vsakodnevnih zapletljajev, tudi birokratskega tipa. Potrebna bi bila tudi kaka strokovna in vsebinska sugestija. V dru\u0161tvu je tradicija osnova tudi za mo\u017eno inovacijo. Po drugi strani si poklicne ustanove zastavljajo cilje, ki ne najdejo odgovora v materialnih in kadrovskih mo\u017enostih. Nove cilje narekujejo tudi novi in splo\u0161ni \u017eivljenjski pogoji po na\u010delu, da \u010de ne raste\u0161, propade\u0161. Ob tem bi omenil vsaj \u0161e zalo\u017eni\u0161ko in galerijsko ter filmsko dejavnost. Na zalo\u017eni\u0161kem podro\u010dju je o\u010ditna mno\u017eica subjektov. Naj omenim nekatere: Zalo\u017eni\u0161tvo tr\u017ea\u0161kega tiska, Mladiko, dru\u0161tvo Virgil \u0160\u010dek, sam SLORI z vedno ve\u010djo publicisti\u010dno produkcijo, Mohorjevo dru\u017ebo iz Gorice, Zadrugo Novi Matajur z Galebom, dru\u0161tvo Blanchini. Tem zalo\u017enikom se pridru\u017eujejo organizacije in dru\u0161tva z ob\u010dasnimi publikacijami. Skupno objavijo v zamejstvu pribli\u017eno 100 knjig letno. Mno\u017eici ne odgovarja vedno prodor na slovensko ali celo italijansko tr\u017ei\u0161\u010de. Ni poklicnih zalo\u017eni\u0161kih struktur. Tudi galerijska dejavnost bele\u017ei anomalije. V Gorici sta v dveh kulturnih domovih dva velika in primerno opremljena galerijska prostora. Stalno galerijo imajo v \u0160petru. V Trstu pa ne moremo govoriti o neki resni likovni galeriji in galerijski dejavnosti. Filmska dejavnost ima svoje sredi\u0161\u010de v Gorici. Ustvarila se je tradicija, ki jo je potrebno ohraniti tudi s pomo\u010djo javnih in\u0161titucij, kot je npr. De\u017eelni sede\u017e RAI, ki naj upo\u0161teva \u010dlene iz zakona za manj\u0161inske jezike \u0161t. 482\/99 in za\u0161\u010ditni zakon. Slovenski producijski oddelek ni danes samostojen. Kdo pa lahko daje mo\u017enosti filmarjem, \u010de ne RAI? Glede mnogih posameznih ustvarjalcev in raziskovalcev lahko zapi\u0161emo, da mnogi i\u0161\u010dejo svoja pota in to brez neke komunikacije z manj\u0161ino. Pojav se ve\u010da, za kar pa jim ne gre pripisovati posebne krivde, predvsem \u010de so uspe\u0161ni, ne. Ob\u0161irno poglavje predstavljajo obstoje\u010di prostori in tisti, ki naj bi pri\u0161li. Ker je opeka po definiciji nepremi\u010dnina, bi lahko prostorsko vpra\u0161anje sintetizirali takole: ponekod ob\u010dutijo hudo prostorsko stisko, drugje je prostorov ve\u010d kot dovolj, povsod se zastavlja vpra\u0161anje vzdr\u017eevanja struktur. Iz zapisane gmote podatkov in misli pa velja za\u010drtati nekaj ka\u017eipotov:<\/p>\n 1. Nujno je delati v mejah tako materialnih kot kadrovskih mo\u017enosti, \u010deprav so velike sanje plodne. To poro\u010dilo je interpretacija podatkov, s katerimi sem razpolagal.<\/p>\n Jole Namor<\/strong><\/p>\n Poseg za\u010dnem pri tistem, kar je Mermolja imenoval zadnja postila, in sicer nekaj misli o kulturni problematiki v videmski pokrajini. Predvsem bom sku\u0161ala utemeljiti tisto, ki je danes na\u0161a prioriteta na tem podro\u010dju. Pod\u010drtujem na\u0161a, ker gre za predlog, o katerem smo se dogovorili in uskladili z vsemi kulturnimi dejavniki v okviru pokrajinske koordinacije SKGZ-SSO, ki se je nekajkrat sestala v \u010cedadu. Gre za \u0161portno-kulturno sredi\u0161\u010de, ki ga zelo potrebujemo. V zvezi s tem postavljamo in odpiramo danes to vpra\u0161anje z vso prepri\u010danostjo in odlo\u010dnostjo in kot re\u010deno slo\u017eno. Zdi se mi potrebno, da povem nekaj stvari, ki so morda \u017ee znane. Prav pa se mi zdi, da sku\u0161amo razumeti tudi druga\u010dnost polo\u017eaja Slovencev v videmski pokrajini, \u010deprav nas \u010das preganja in imamo vtis, da vsi poznamo to situacijo. Prav je, da imamo tudi celovito sliko na\u0161e manj\u0161inske skupnosti v vseh treh pokrajinah. Kot je vsem znano, je manj\u0161inska problematika na Videmskem druga\u010dna, ker je bil druga\u010den na\u0161 zgodovinski razvoj, predvsem je druga\u010dna, ker je dru\u017ebenoekonomski polo\u017eaj bistveno razli\u010den, te\u017eek in neprimerljiv s tr\u017ea\u0161ko ali gori\u0161ko stvarnostjo. Druga\u010dne morajo biti tudi re\u0161itve, predvsem druga\u010dno valenco pa ima gospodarstvo. Ne gre za razvijanje neke dejavnosti, gre za, kot je bilo re\u010deno, gospodarski razvoj, ki je pogoj za to, da slovenski oz. \u010dlovek ostane na na\u0161em teritoriju. Bene\u010dija, Rezija in Kanalska dolina, ki jo je nedavna poplava dodatno o\u0161ibila, predstavljajo naj\u0161ibkej\u0161i del goratega podro\u010dja de\u017eele FJK in so zreducirane na minimum svojega \u010dlove\u0161kega potenciala. To moramo vedeti. Tu ne gre za tarnanje, to so dejstva. Danes smo kot pred potresom v prelomnem trenutku. Polo\u017eaj je zelo resen, kot je Ruttar omenil pred mano. Rada bi samo spomnila, da se je v zadnjih dvajsetih letih \u0161tevilo prebivalcev dramati\u010dno skr\u010dilo. Edini pozitiven rezultat bele\u017eimo v \u0160petru, kjer je od leta 1981 do l. 2001 prebivalstvo zraslo za pribli\u017eno 4,6%, pribli\u017eno enak odstotek, a negativen bele\u017eijo v ob\u010dini, ki je na dnu doline, to je v Podutanu, \u0160ent Lenartu. Vse ostale ob\u010dine Nadi\u0161kih dolin so v zadnjih dvajsetih letih izgubile povpre\u010dno 35% prebivalcev. Negativni primat pripada \u0161e enkrat Ob\u010dini Dreka, kjer so leta 1981 bele\u017eili -51% prebivalcev. To so podatki, ki jih moramo imeti pred o\u010dmi. Omenjam jih tudi zaradi tega, ker se v videmski pokrajini razli\u010dne ravni \u0161e zlasti na relaciji civilna dru\u017eba – krajevne uprave v dosti ve\u010dji meri prepletajo in prekrivajo. V veliki meri civilna dru\u017eba, ki pri nas pomeni organizacije slovenske manj\u0161ine v videmski pokrajini, saj drugih, vsaj na na\u0161em obmejnem obmo\u010dju, skorajda ni, prevzemajo funkcije in naloge, ki niso njihove, ker ob\u010dinske in druge uprave niso v stanju opravljati teh nalog ali preprosto jih ne opravljajo. Najbolj je to o\u010ditno na podro\u010dju izobra\u017eevanja v slovenskem jeziku. To je primer vsem znan privatne \u0161ole v \u0160petru, a tudi te\u010dajev slovenskega jezika za otroke na vsem na\u0161em teritoriju, od Terskih dolin do Kanalske doline. Tu bi lahko na\u0161tevali \u0161e dosti drugih dejavnosti, za katere so in \u0161e skrbijo slovenske organizacije tudi na podro\u010dju gospodarskega delovanja, gospodarske animacije. Zamisel vabilo na kosilo se je rodila in nastala na ravni ljubiteljske kulture in jo je potem prevzelo SDGZ, je vsekakor rezultat tega delovanja. \u010ce pa je bilo vse to razumljivo in potrebno, dokler smo \u017eiveli v zakonski praznini, nepriznani in neza\u0161\u010diteni, ker glede tega je bil na\u0161 polo\u017eaj druga\u010den, sedaj si morajo svoje odgovornosti prevzeti za to poklicane ustanove in uprave, od \u0161olskega ravnateljstva do de\u017eelne uprave. Kulturna dru\u0161tva \u017eelijo in se nameravajo vrniti k svojemu poslanstvu, kulturnemu snovanju, spodbujanju ustvarjalnosti, odpiranju novih mo\u017enosti rasti za posameznike in za skupnost. Na tej ravni lahko \u0161e vedno odli\u010dno in intenzivno sodelujemo in se dopolnjujemo s krajevnimi upravami. Mislim, da je za nami obdobje, ko smo nadome\u0161\u010dali, \u010de tako zelo poenostavim, dr\u017eavo v na\u0161ih krajih. Vse svoje energije smo v zadnjih petnajstih letih v videmski pokrajini usmerjali in posve\u010dali prizadevanju za zagotovitev normalnega delovanja in pravne ureditve dvojezi\u010dnega \u0161olskega centra v \u0160petru. To je bila na\u0161a prioriteta. Za na\u0161o \u0161olo smo stali vsi. Sedaj imamo zakon. \u0160ola ima sicer druge probleme, o katerih bo govora kasneje in ki so povezani tudi z njeno rastjo. Sedaj je na\u0161a dol\u017enost, da skrbimo za kulturni razvoj v videmski pokrajini tudi v korist same \u0161ole, kot je lepo povedal Mermolja. Tudi v na\u0161em ambientu ob dru\u017eini in \u0161oli \u0161e zlasti za mlaj\u0161e generacije moramo ustvariti nove prilo\u017enosti za stik s slovensko besedo, nare\u010dno in knji\u017eno. Tu omenjam le mimogrede \u0161kandal slovenskih programov televizije bodisi RAI bodisi RTV Slovenije, ki nam delata oba veliko krivico. Na\u0161a prioriteta je danes \u0161portno-kulturno sredi\u0161\u010de najprej v funkciji dvojezi\u010dne \u0161ole, slu\u017ei pa naj slovenskim kulturnim dru\u0161tvom in ustanovam ter \u0161ir\u0161emu ambientu. Druga, ne vem, \u010de je posebnost, vsekakor zna\u010dilnost Bene\u010dije je, da nismo nikoli pojmovali manj\u0161ine kot zaprt prostor. Tudi ko smo zahtevali svoje pravice, smo vedno izhajali iz ustave in si prizadevali za osnovno pravico, to je pravico do enakih mo\u017enosti na jezikovnem podro\u010dju, ampak tudi v \u0161olstvu, kulturi, socialnem in gospodarskem podro\u010dju. Vedno smo te\u017eili k integraciji v prostor, ki je na\u0161 prostor, kjer smo in se \u010dutimo doma in kjer seveda \u017eelimo se integrirati, ampak se predstaviti s svojim obrazom. To je na\u0161e izhodi\u0161\u010de tudi, ko razmi\u0161ljamo in razpravljamo o projektu za \u0161portno-kulturno sredi\u0161\u010de. Bene\u010dija mora tudi na tej ravni nadoknaditi zamujeno, potrebno pa je, da pride do te ugotovitve, da se tako na ravni de\u017eelne uprave kot na drugih nivojih za\u010dne uvajati neko politiko, ki mora voditi k po\u010dasnemu uravnove\u0161enju med videmsko pokrajino na eni strani ter tr\u017ea\u0161ko in gori\u0161ko na drugi. Dolo\u010ditev teritorija v zvezi z za\u0161\u010ditnim zakonom nas jasno opozarja, da gre za zelo velik, obse\u017een teritorij v videmski pokrajini, 18 ob\u010din. To pa mora imeti svoje posledice, bodisi kar se ti\u010de finansiranja raznih kulturnih in drugih dejavnosti, bodisi na\u010drtovanja in razvoja. \u0160tudije in vse dosedanje izku\u0161nje so pokazale, da je ena od mo\u017enosti razvoja Nadi\u0161kih dolin razvoj turizma in vseh dejavnosti, ki so z njim povezane, od varstva in negovanja okolja, gostinstva, obrtni\u0161tva in delno kmetijstva. Mi lahko razvijamo le tak turizem, ki je vezan na na\u0161 teritorij in na na\u0161o manj\u0161insko identiteto. Od sosedov nas lo\u010dujejo jezik, kultura, ljudsko izro\u010dilo, tudi materialna kultura, arhitektura, kuhinja. To nas dela privla\u010dne. Na\u0161e sredi\u0161\u010de bo moralo biti opora za razvoj tega turizma in informacijsko sredi\u0161\u010de za \u010dloveka, ki pride v na\u0161e kraje in ki se mora seznaniti z manj\u0161insko problematiko, a tudi s \u0161ir\u0161o realnostjo Nadi\u0161kih dolin. Zaklju\u010dujem s tem, da se mi zdi, da je \u0161e kako upravi\u010deno, da bi v ta namen za gradnjo tega centra investirali del sredstev, seveda na osnovi ve\u010dletnega na\u010drta, iz 21. \u010dlena zakona 38\/01, ki govori o gospodarskem razvoju v slovenskih ob\u010dinah videmske pokrajine. Potrebovali pa bomo \u0161ir\u0161o solidarnost in pomo\u010d, da uresni\u010dimo ta projekt, ki je res ambiciozen. Kar se ti\u010de namembnosti in vsebine projekta na podlagi 21. \u010dlena za\u0161\u010ditnega zakona, mislim, da bi se morala izre\u010di slovenska manj\u0161ina, posvetovalna komisija, v kateri so prisotni tudi Slovenci, kajti dosedanje izku\u0161nje nam dokazujejo, da je to \u0161e kako potrebno.<\/p>\n Janko Petrovec<\/strong><\/p>\n Pozdravljeni ne samo v mojem imenu, tu predstavljam umetni\u0161ki ansambel in tehni\u010dni sektor SSG. Marsikdaj se pogovarjamo med sabo in marsikdaj pride do kake ideje. Vseeno ni prav gotovo nikomur. Danes smo sli\u0161ali marsikaj spodbudnega tako v uvodnih posegih, govorih kot v poro\u010dilu g. Mermolje in \u0161e marsikoga drugega, ki so se dotaknili slovenskega gledali\u0161\u010da. Ko se govori o SSG v Trstu, nikakor ne smemo spregledati, kako smo zadnjih nekaj letih pre\u017eiveli tisti na odru, za odrom in vsi vi, ki ste prihajali pred oder. Pred dobrimi petimi leti je gledali\u0161\u010de stopilo na pot odpiranja novih smeri umetni\u0161kega izraza in ambicioznej\u0161ega iskanja novega polo\u017eaja v svetu, ki ga obdaja. Pot, ki jo je gledali\u0161\u010de ubralo pod vodstvom Marka Sosi\u010da, je bila odlo\u010dna in suverena. Pred tremi leti smo do\u017eiveli sezono, v kateri je SSG v Trstu obiskalo najve\u010d gledalcev v vsej povojni zgodovini gledali\u0161\u010da. In medtem ko je Krvava stvatba ponesla ime gledali\u0161\u010da na ugledne mednarodne festivale po Evropi in s slovensko gledali\u0161ko ustvarjalnostjo v Italiji seznanila lep del italijanskega \u0161kornja, so predstave Allegro, ma ne preve\u010d in druge odmevale doma, Mati\u010dek in zgodba o ma\u010dku pa navdu\u0161evala in pobirala nagrade po festivalih v Sloveniji. Ob tem so v tisti sezoni 2000\/1 na\u0161e predstave s podnapisi postale razumljive mnogim italijanskim gledali\u0161kim navdu\u0161encem. Po treh letih opa\u017eamo, da sodijo predstave reda T, podnaslovljenega, med na\u0161e najbolj obiskane. Resni\u010dno sre\u010dnej\u0161e sezone, kot je bila tista pred dvemi leti, si nismo mogli \u017eeleti. Leto kasneje zaznamuje vpad obiska, do katerega sodimo, da je pri\u0161lo predvsem zato, ker gledali\u0161\u010de ni razpolagalo z zadostnimi sredstvi, da bi izpeljalo ambiciozno zastavljene repertoarne postavke. Mogo\u010de je bil prav strm vpad obiska, ki smo ga posledi\u010dno do\u017eiveli, potreben, da kon\u010dno doumemo, kako niti gledali\u0161\u010de ne more ve\u010d v teh \u010dasih tako poslovati, kot je neko\u010d. V umetni\u0161kem ansamblu in tehni\u010dnem sektorju smo prepri\u010dani, da obstajajo mnoge poti, preko katerih bi gledali\u0161\u010de lahko pridobilo nova sredstva za dostojnej\u0161e poslovanje, pa naj gre za zagotavljanje rednih dohodkov uslu\u017ebencem, za pove\u010danje \u0161tevila zaposlenih, za vzdr\u017eevanje in obnovo Kulturnega doma ali za ve\u010djo in bogatej\u0161o gledali\u0161ko produkcijo. \u010ce za\u010dnemo z domom, potem je treba po administrativnih poteh opozoriti odgovorne v Rimu na kvalitativno in kvantitativno uspe\u0161nost preteklih sezon ter na specifiko na\u0161ega polo\u017eaja ter tako dose\u010di pove\u010danje rednih dotacij. Na ob\u010dinskem, pokrajinskem in de\u017eelnem nivoju je treba najbr\u017e ves \u010das vztrajno opozarjati odgovorne in zahtevati sredstva, ki so nam jih lokalne oblasti, kot ustanoviteljice gledali\u0161\u010da, dol\u017ene. \u010ce pogledamo \u010dez mejo, potem je treba vzpostaviti povsem nove, sodobne stike s slovensko dr\u017eavo in predvsem z njenim ministrstvom za kulturo in mu predlagati konkretne oblike sodelovanja in vztrajati pri tem, da se slednje opredeli za slovensko gledali\u0161\u010de v Trstu, za njegovo rast in za njegov pomen in slovensko kulturo v ob\u010de. Ob tem ne verjamemo, da je na\u0161e gledali\u0161\u010de tr\u017eno nezanimivo. Sponsorjem so zanimiva tako mednarodna gostovanja kot lahkotnej\u0161e predstave, nenazadnje pa nekatere uspe\u0161ne ustanove Slovencev v Italiji jasno dokazujejo, kako lahko tudi mi s prodornimi, sodobno usmerjenimi projekti kandidiramo za mnoga sredstva, ki jih EU deli meddr\u017eavnemu kulturnemu sodelovanju ter organizacijam narodnih manj\u0161in v Evropi. Vrnimo se k gledali\u0161ki produkciji. Vsem nam je znano, da je SSG v Trstu edino slovensko gledali\u0161\u010de v Italiji oz. bolje re\u010deno edino slovansko gledali\u0161\u010de v Italiji in da je zato njegova naloga zado\u0161\u010devati kar najrazli\u010dnej\u0161im okusom. Iskreno verjamemo, da mora drugo najstarej\u0161e slovensko gledali\u0161\u010de nasploh poseben poudarek namenjati klasi\u010dnim avtorjem, ob tem nikoli pozabiti lahkotnej\u0161ega komedijanskega repertoarja oz. komedijskega. Kot je v preteklosti gledali\u0161\u010de odpiralo vrata slovenskega sveta takratnim italijanskim avtorjem, jih mora tudi danes na\u0161im sodobnikom, \u0161e ve\u010d. Zdaj lahko ponudi tudi obratno, odpira vrata italijanskega ambienta slovenskemu teatru in slovenski dramatiki. Ob tem mora prav gotovo spodbujati tukaj\u0161njo dramsko ustvarjalnost, a hkrati od ustvarjalcev zahtevati samokriti\u010dnost in visoke kriterije kot tudi seveda od vseh ostalih ustvarjalcev, ki delajo v gledali\u0161\u010du. Ob vsem tem mora spo\u0161tovati svojo mati\u010dno publiko, ki si je skozi sto preteklih let oblikovala kriti\u010den in zahteven gledali\u0161ki okus, te publike nikakor ne smemo podcenjevati, saj je zanjo dobro le najbolj\u0161e. Odli\u010dno sodelovanje SSG s \u0161olami v zamejstvu nas tudi utrjuje v prepri\u010danju, da mora biti del programa namenjen predvsem mlaj\u0161i pa tudi \u0161tudentski populaciji. Ob tem moramo \u0161e naprej gojiti, razvijati in poglabljati odnose z ostalimi manj\u0161inskimi gledali\u0161\u010di Evrope, s katerimi smo pred letom in pol \u017ee sodelovali pri projektu Solter, ki ga na \u017ealost zaradi organizacijskih te\u017eav, vsaj tako je bilo re\u010deno, nismo videli v Trstu in Gorici in ki so ga zdru\u017eena manj\u0161inska gledali\u0161\u010da krila s sredstvi evropskih skladov. \u0160iriti je treba stike znotraj mre\u017ee ITM, to je neformalnega evropskega gledali\u0161kega zdru\u017eenja, preko katerega lahko z minimalnimi stro\u0161ki stopamo v stik z najzanimivej\u0161imi gledali\u0161kimi pojavi starega kontintenta in \u0161irimo poznavanje slovenske manj\u0161ine v Italiji in njene kulture po Evropi, kar nam omogo\u010da vzpostavljanje novih, sodobnih produkcijskih poti. Naj zaklju\u010dim s tem, da SSG v Trstu kljub vsemu deluje s polno paro. Danes smo 8. novembra, pa sta dve predstavi v tej sezoni, ki smo jo za\u010deli pred dvema mesecema \u017ee pod streho in za tretjo smo \u017ee za\u010deli z vajami. Seveda delamo, preve\u010d radi imamo svoje poklice, da tega ne bi po\u010deli oz. da bi odnehali. Upam, da bomo v gledali\u0161\u010du kmalu lahko pozdravili sodobnega, sposobnega in delavnega menad\u017eerja, ki bo ljubil gledali\u0161\u010de, spo\u0161toval njegovo tradicijo in znal z njim dobro gospodariti. \u010celimo si tudi umetni\u0161kega vodjo, ki ga nimamo in ki bo verjel v na\u0161e sposobnosti in nas postavil pred ambiciozne in ustvarjalne izzive. Samo tako bo SSG v Trstu v \u010dasu, ki ga te\u017eko pri\u010dakujemo, postalo ponosen obraz slovenske manj\u0161ine v Italiji, ki ga bodo prepoznavali in mu pripoznavali kvaliteto ne le v Trstu in Gorici, temve\u010d povsod po na\u0161i in ostalih de\u017eelah zdru\u017eene Evrope.<\/p>\n Franka \u010cgavec<\/strong><\/p>\n Najprej bi rada povedala, da se popolnoma strinjam s prof. Samom Pahorjem, da nismo predhodno dobili poro\u010dil. Kako naj poro\u010dila komentiramo? To je ena pomanjkljivost, \u010de bi poro\u010dila o posameznih podro\u010djih dobili pred dvemi ali tremi dnevi, bi se lahko na razpravo tudi pripravili. Pomanjkljivo je tudi to, da smo bili povabljeni k razpravi, predno smo poro\u010dilo poslu\u0161ali. Tukaj nekateri berejo svoja poro\u010dila. Sama nimam pripravljenega poro\u010dila, ampak bom povedala zelo na kratko in jedrnato nekaj misli v zvezi s tem, kar je bilo povedano s kulturo. Mermolja je omenil, da je denarja absolutno premalo in je zato nujna odprava dvojnikov, obenem pa pravi, da je nujno treba dobiti sredstva za inovativne projekte. Najprej bi vpra\u0161ala, kateri so ti inovativni projekti, za katere naj zbiramo sredstva. Inovacija je sodoben pojem, ampak ni\u010d ne pomeni. Zato bi prosila za konkreten predlog. Kar se ti\u010de nujne odprave dvojnikov, menim, da nam dajejo mo\u017enost konfrontacije, so stimulacija pri delu, so bogastvo in nenazadnje nam dajejo tudi mo\u017enost sodelovanja, za katero se zavzemamo. Vsako vsiljeno zdru\u017eevanje ne more obroditi sadov, lahko pa \u010disto preprosto uni\u010di to, kar obstaja. Zato ponavljam, da sem za sodelovanje in ga vsestransko podpiram. Ve\u010dkrat je bila omenjena profesionalnost oziroma poklicne strukture. Poro\u010devalec je povedal o pomembnosti ohranjevanja nekaterih poklicnih struktur, ki morajo biti ustrezno pla\u010dane in tudi razbremenjene amaterskih pristopov. Osebno sem prepri\u010dana, tudi iz osebne izku\u0161nje, da mastna pla\u010da ni nobena garancija za uspeh, \u010de ni prave osebe na pravem mestu. Zato je po mojem mnenju profesionalen samo tisti, ki resno in odgovorno opravlja zadol\u017eitve na svojem delovnem mestu, \u010de je ali ni pla\u010dan. To pomeni profesionalnost. Za amatersko oz. ljubiteljsko delo mislim, da je omalova\u017eevalna trditev, da je treba poklicne strukture razbremeniti amaterskih pristopov. Zato bom \u010disto preprosto svojo trditev utemeljila z dvema primeroma v ljubiteljski kulturi, in sicer z me\u0161anim pevskih zborom Hrast, ki je ljubiteljska skupina, ki dela na na\u0161em podro\u010dju in ki je s svojim delom, resnim pristopom dosegla najvi\u0161ji nivo na dr\u017eavni in meddr\u017eavni ravni. Drugi primer sta \u010dlana dramske skupine \u0160tandre\u017e, in sicer Majda Zavadlal in Bo\u017eidar Tabaj, ki sta pred dvemi leti dobila Severjevo nagrado za gledali\u0161ko dejavnost na ljubiteljski ravni. Doseganje takih rezultatov pomeni profesionalni pristop k delu in za to se zavzemamo.<\/p>\n Norina Bogatec<\/strong><\/p>\n Zaklju\u010dnemu delu programske konference \u017eelim prispevati s kratkim razmi\u0161ljanjem o vlogi, ki jo ima oz. bi jo morala imeti znanstveno-raziskovalna dejavnost pri prou\u010devanju manj\u0161inske problematike. Dogajanja v zadnjem desetletju so korenito spremenila polo\u017eaj slovenske manj\u0161ine v Italiji. Izguba nekaterih trdnih osnov je po eni strani zamajala dokaj uspe\u0161no delovanje na\u0161ih ustanov, po drugi pa izoblikovala nove razmere, ki terjajo sodobne prijeme in druge re\u0161itve. Odnosi med manj\u0161inskim in ve\u010dinskim delom prebivalstva so manj ostri in togi kot pred dvajsetimi leti. Znotraj na\u0161e narodne skupnosti se oblikuje nov odnos do jezika, nov odnos do narodnostne pripadnosti. O\u017ei se tradicionalno jedro Slovencev v Italiji, \u0161iri pa se t.z. siva cona. \u010ce na grobo povzamem, bi lahko rekla, da je bilo neko\u010d biti Slovenec v Italiji huj\u0161e kot danes, vendar so bili cilji na\u0161ih takratnih prizadevanj verjetno jasnej\u0161i in stvarnej\u0161i od dana\u0161njih. Posebno v teh razmerah lahko znanstveno-raziskovalna dejavnost nudi pomemben prispevek. Kako pa manj\u0161ina gleda nanjo? Na Slovenskem raziskovalnem in\u0161titutu delam \u017ee nekaj let. Dosedanje izku\u0161nje bi lahko strnila v naslednje ob\u010dutke in ugotovitve. Odkritosr\u010dno povedano ne vem, v kolik\u0161ni meri \u010dutijo pripadniki slovenske manj\u0161ine v Italiji potrebo po znanstveno-raziskovalni dejavnosti. Vem, da se ljudje odzivajo razli\u010dno: od tistih, ki se spra\u0161ujejo, zakaj manj\u0161ina sploh potrebuje raziskovalno ustanovo, do tistih, ki Slorijeve pobude redno spremljajo in se obdelanega strokovnega gradiva tudi poslu\u017eujejo. Raziskovalne naloge, ki jih je Slori doslej izpeljal, ve\u010dinoma analizirajo neko stanje, razlagajo mehanizme in dinamike raznih procesov, opisujejo zna\u010dilnosti dolo\u010denega dru\u017ebenega pojava, ga interpretirajo, izpostavljajo odprta vpra\u0161anja in dileme, evidentirajo te\u017eave in porajajo\u010de se potrebe. Skratka nudijo gradivo, na osnovi katerega lahko poklicani izoblikujejo ustrezne izbire in odlo\u010ditve. Do tega ne prihaja vedno, marsikdaj se zatakne, problemi ostanejo nere\u0161i, v\u010dasih ni jasno zakaj. Spra\u0161ujem se, ali je morda raziskovalna dejavnost Slorija neustrezna, pomanjkljiva, neuporabna ali ni dovolj strokovna, iz\u010drpna ali so pri\u010dakovanja naro\u010dnikov oz. naslovljencev prevelika ali je iz njihove strani prou\u010devanje strokovnega gradiva nezadostno, povr\u0161no ali se naro\u010dajo raziskave in se po njih spra\u0161uje, da bi se zavla\u010devalo re\u0161evanje problema. Dokaj pogosto opa\u017eam, da je ocena nekega raziskovalnega dela odvisna od dobljenih rezultatov. Skratka, \u010de so izsledki v\u0161e\u010dni, je raziskovalni projekt na nivoju in so rezultati uporabni, v nasprotnem primeru prevladajo pomisleki, \u0161e zlasti o ustrezni in pravilnosti metodolo\u0161kega pristopa. Zdi se, kot da bi iskali le golo potrjevanje, ne pa kriti\u010dno preverjanje lastnih stali\u0161\u010d, vedenj in gledanj. Sicer je ta pristop v splo\u0161nem dokaj raz\u0161irjen. Res je, da obstajajo dobre in slabe raziskave, obstajajo pa tudi dobre in slabe knjige, dobri in slabi \u010dlanki. Problem ni torej pomembnost raziskovalnega dela, ampak njegova ustreznost in nadaljnja aplikacija. Po eni strani je treba torej ohraniti skrb za izbolj\u0161anje znanstveno-raziskovalne dejavnosti, po drugi pa si prizadevati za dosledno upo\u0161tevanje in smotrno uporabljanje njenega gradiva. Zahtevnost in kompleksnost glavnine vpra\u0161anj, ki tarejo na\u0161o manj\u0161insko skupnost, pomislimo na znanje in rabo slovenskega jezika, terjata ustrezne pristope, strokovne nasvete in sprotno preverjanje u\u010dinkov. Kajti prizadevnost in dobra volja nikakor ne zadostujeta. Natresla sem le nekaj misli. Zdi se mi namre\u010d primerno opozoriti tudi na dogajanja na podro\u010dju znanstveno-raziskovalne dejavnosti znotraj manj\u0161ine, o kateri se sicer javno ne govori veliko in to vklju\u010diti v splo\u0161no razpravo prizadevanj za kvalitetno in perspektivno prihodnost Slovencev v Italiji.<\/p>\n Marij Maver<\/strong><\/p>\n Najprej splo\u0161no opazko, ki morda ne zadeva striktno dana\u0161njega poteka, ampak v Primorskem dnevniku smo brali napoved teh dnevov in sem zasledil, da bodo zaklju\u010dki te konference obvezujo\u010di. Spra\u0161ujem se, no\u010dem odgovora tukaj, kako, za koga bodo obvezujo\u010di, ker se mi zdi, da nimamo sankcij, da bi vse prisilili, da se dr\u017eijo nekih sklepov. Verjetno je bil to spodrsljaj, ker sam dopu\u0161\u010dam svobodo, da ima nekdo, ki se ne strinja z nami ali kdo od nas se ne strinja s tem, kar se tukaj sklene, svobodo, da izpelje in razmi\u0161lja druga\u010de o nekaterih stvareh. To je samo opazka, ki me je motila, ker mi niso v\u0161e\u010d taki diktati. Druga stvar je opazka ali bele\u017eka, da je to celovita fotografija na\u0161ega polo\u017eaja, na\u0161ega bitja in \u017eitja. Tudi tukaj bi se skoraj strinjal, devetdeset procentov to dr\u017ei, ampak verjetno nam je tudi kaj u\u0161lo. Povedal bom tak primer, ki ga nismo registrirali, zato da to doka\u017eem, sicer pa mislim, da ni bilo to ne namerno in ne v slabi veri. Pri tako \u0161iroki pahlja\u010di problemov stvarnosti se lahko zgodi, da kaj obide\u0161. Zato mi je \u017eal, saj je bolj na\u0161a interna zadeva. Bil sem tudi \u010dlan delovne skupine, ki je sledila pripravi te programske konference in bi raj\u0161i videl, da bi pred splo\u0161no razpravo referate, ki smo jih in bomo \u0161e sli\u0161ali danes, prediskutirali, ne zato, da bi ne vem kaj spreminjali, ampak mogo\u010de kaj dopolnili. To ni bilo storjeno, zato verjetno kak\u0161na malenkost manjka. Ponavljam, devetdeset procentov ali \u0161e ve\u010d dr\u017ei. \u010ce grem konkretno k stvarem: v Mermoljevem referatu so bili omenjeni dvojniki, morda bodo potem tudi pri medijih in \u0161e kje. Ne vem, zakaj obstaja tak strah, mene tudi motijo dvojniki, ampak ne smemo se jih bati. Dvojniki lahko pomenijo tudi neko obogatitev, dvojnik ni vedno nekaj negativnega. Na vsakem podro\u010dju je konkurenca tista, ki prinese neke izbolj\u0161ave. \u010ce so dvojniki v tem, konkuren\u010dnem smislu, se prostor bogati, se mu nekaj dodaja, ne vidim nekaj slabega. Kar tako demonizirati, \u010de\u0161 je dvojnik in ga moramo ubiti, za bo\u017ejo voljo, to se mi zdi napak. Zdaj preidem k tistemu, kar sem prej omenil kot dopolnitev. Na to me je spomnil \u0160tavar v svojem referatu o gospodarstvu. Bilo je omenjeno kadrovanje skupine, ki jo je zbiral pokojni Bratina itn. Tu smo popolnoma pozabili na neko skupino, ki je bila v nekem smislu gospodarska in v nekem smislu kulturna. To je bil in je \u0161e Radijski oder. Ves povojni \u010das je deloval na radiu, delal neko produkcijo, s tem je nekaj zaslu\u017eil, ampak ne samo to, ustvarjal je neko kulturo, vzgajal je kadre. Ve\u010dina \u010dasnikarjev in napovedovalcev, ki zdaj odhajajo v penzijo, je zrasla prav v tistem ambientu. Take pomanjkljivosti bi lahko dopolnili, \u010de bi imeli mo\u017enost referate prej prediskutirati. Ne bi vzporejal in postavljal na isto raven: ampak poleg N\u0160K, ki je nenadomestljiva, ena na\u0161ih najve\u010djih kulturnih ustanov, o tem ni dvoma, ampak imamo neke majhne realnosti, ki so druga\u010dne in jo dopolnjujejo. To je specializirana knji\u017enica Du\u0161ana \u010cerneta, ki zbira gradivo na nekem specialnem podro\u010dju. To dela profesionalno in nima smisla, da jo zamol\u010dujemo in ne obstojamo, da gre za dvojnik. Prav tako je hvalevredno delo knji\u017enica Pinko Toma\u017ei\u010d na Op\u010dinah, ki prav tako ne jemlje prostora N\u0160K, ker ga ne more in nikoli ga ne bo, temve\u010d opravlja neko zelo va\u017eno funkcijo na tistem teritoriju. Zelo dobro dela in je zelo dobro obiskovana. Prav je, da tudi take majhne stvarnosti v\u010dasih zabele\u017eimo. Samo be\u017eno so bile omenjene dvojezi\u010dne prireditve. Mislim, da tudi to ni nekaj negativnega, \u010de gre kot informacija na\u0161im some\u0161\u010danom. Nevarno postaja, ko se to dogaja zato, da nadomestimo na\u0161o skromno prisotnost. V tem primeru gremo v neko oddaljevanje od tistega, kar bi moralo biti in ne vidim ve\u010d razloga, da obstaja neko dru\u0161tvo, ki se po\u010dasi spreminja v italijansko dru\u0161tvo, da re\u010dem tako zelo grobo. \u010celim si, da bi bilo danih v tej razpravi ve\u010d doprinosov, \u010disto konkretnih, k izre\u010denim tezam ali k podani sliki. Manj bi si \u017eelel koreferatov. Danes smo sli\u0161ali tudi par primerov, ko so koreferati zavzeli dosti \u010dasa in \u0161li preko petih minut, ki so nam odmerjene in zaradi \u010desar bo mogo\u010de debata okrnjena.<\/p>\n Janko Ban<\/strong><\/p>\n Tudi moj poseg bo majhen koreferat, ker kulturna dejavnost GM kot ustanove in ne kot glasbene \u0161ole ni bila zajeta v kulturnem poro\u010dilu. Zelo mi je ugajala Mermoljeva definicija sanje so vedno plodne . Mislim, da je res tako in se strinjam. Tema, ki jo bom obravnaval, Glasbena matica kot referen\u010dna ustanova za celotno slovensko manj\u0161ino v Italiji, za organizacijo glasbenih pobud, njihovo koordinacijo in za informiranje na glasbenem podro\u010dju bi bolj kot sanje \u017ee zdavnaj lahko bila realnost. Vsaka kulturna dejavnost lahko do\u017eivi bolj\u0161i razmah, \u010de ima dobro vpeljano organizacijsko strukturo. V dru\u0161tvih so lahko to dru\u0161tveni odbori, ki na prostovoljni ravni izpeljejo na\u010drtovane pobude in tako zagotovijo, vsak na svojem podro\u010dju, okolju ali v sodelovanju med dru\u0161tvi, raznoliko in dragoceno kulturno ponudbo. Ko pa gre za specifi\u010dne dejavnosti, ki so namenjene \u0161ir\u0161emu krogu ljudi in \u0161ir\u0161emu teritoriju, vsemanj\u0161inskemu in \u010dezmejnemu ter so vezane na poklicne ustanove in izvajalce, je lahko tudi prostovoljno delo zelo u\u010dinkovito, a ne jam\u010di kontinuitete in sistemati\u010dnega dolgoro\u010dnega na\u010drtovanja. Predvsem pa je takega dela lahko zelo veliko, kot bo razvidno iz nadaljnjega razmi\u0161ljanja. Te ugotovitve veljajo seveda tudi za glasbeno podro\u010dje. Glasbeno \u017eivljenje na poklicni ravni je namre\u010d med Slovenci v Italiji zelo razgibano in bogato. Samo iz glasbene \u0161ole GM je iz\u0161lo ve\u010d kot 90 diplomantov. Ob njih so \u0161e drugi poklicni glasbeniki, ki se udejstvujejo kot solisti, koncertanti, dirigenti, \u010dlani orkestrov, skladatelji, profesorji glasbe na dr\u017eavnih konservatorijih, zasebnih glasbenih \u0161olah v Italiji ter v Sloveniji, kot odgovorni na glasbenih ustanovah, muzikologi, predavatelji, publicisti, radijski uredniki, zborovodje, \u010dlani zborov ali raznovrstnih glasbenih skupin, kot organizatorji glasbenih prireditev itd. Marsikatera ustanova skrbi za vrednotenje glasbene kulture pri nas. Zato so tudi tako \u017eivljenjska poleg \u0161ol \u0161e gledali\u0161\u010de, radio, dru\u0161tva. Marsikatera pobuda pa se niti ne porodi, ker ostane le pobo\u017ena \u017eelja, ker se ne prav vsak glasbenik kot posameznik loti na\u010drtovanja in nima ne \u010dasa ne mo\u017enosti za u\u010dinkovitej\u0161e ali bolj \u0161irokopotezno organiziranje. To je namre\u010d zahtevno in odgovorno delo, ki pogosto zahteva vsakodnevno kontaktiranje izvajalcev, organizatorjev in ustanov ter isto\u010dasno sprotno re\u0161evanje administrativnih in zakonskih obvez. Zato bi bilo potrebno, da GM spet pridobi vlogo, ki jo je \u017ee imela, ko je ob glasbeni \u0161oli skrbela \u0161e za izdajanje muzikalij, za organizacijo abonmajske koncertne sezone itd. ter da na novo pridobi mo\u017enosti, to pomeni finan\u010dno kritje in organizacijsko strukturo, da bo stimulirala in izpeljala druge glasbene iniciative. GM bi nam morala poleg glasbene \u0161ole spet pomeniti kulturno ustanovo za organizacijo glasbenih pobud, njihovo koordinacijo in za informiranje na glasbenem podro\u010dju, ustanovo, ki naj bi postala referen\u010dni servis najprej za glasbeno dejavnost med Slovenci v Italiji, nato za navezovanje stikov v tej na\u0161i stvarnosti, med Slovenijo in Italijo ter bli\u017enjim in tudi bolj oddaljenim glasbenim svetom. \u010ce sku\u0161am razmi\u0161ljati dolgoro\u010dno, bo prej ali slej glasbeno vzgojna problematika tako glede poklicne izvajalske prakse kot splo\u0161ne glasbene izobrazbe pre\u0161la na javne \u0161olske ustanove, na slovenski oddelek pri konservatoriju ter na srednje \u0161ole in se bo vloga GM kot glasbene \u0161ole mo\u010dno zmanj\u0161ala. Zato moramo poskrbeti, da ustanova ne bo izgubila svojega simbolnega in prakti\u010dnega pomena v tem na\u0161em kulturnem prostoru in zdrknila na neko potro\u0161ni\u0161ko folklorno raven za vsakodnevno sprotno rabo, ampak da bo z drugimi dejavnostmi ohranila pomen, ki ga je imela in ima danes v svoji skoraj \u017ee stoletni zgodovini obstoja. Ustanova lahko nudi okolju poleg \u0161ole predvsem glasbene prireditve. GM se je v tem \u017ee izkazala, ko je ob drugih prireditvah pripravila abonmajske koncertne sezone v Gorici in Trstu. V Trstu je bilo abonmajskih koncertnih sezon 29, torej ve\u010d kot 250 sistemati\u010dnih sre\u010danj med odli\u010dnimi izvajalci, klasi\u010dno glasbo in ob\u010dinstvom, ki je imelo takrat en abonma ve\u010d, predvsem pa visoko kvalitetno kulturno ponudbo ve\u010d, tudi v splo\u0161ni tr\u017ea\u0161ki panorami. Abonmajska nit se je zaradi krize leta 1999 pretrgala kar sredi sezone in namesto obhajanja 30-letnice so pri\u0161la odpustna pisma za uslu\u017ebence. Odtlej je GM priredila \u0161e nekaj koncertov predvsem z doma\u010dimi izvajalci in na njih so ve\u010dinoma nastopili profesorji \u0161ole, ki se udejstvujejo tudi kot koncertanti. \u010cal pa je sporadi\u010dnost teh koncertov in njihova izvedba v razli\u010dnih, sploh neidealnih lokacijah privedla do mo\u010dnega osipa ob\u010dinstva. Sezona GM ni ve\u010d dejstvo v zavesti poslu\u0161alcev. Pomanjkanje abonmaja jih ve\u010d ne navezuje na ustanovo in obvezuje, da bi \u0161li na koncert. Potrebna je torej ponovna uvedba abonmaja z vsemi potrebnimi pogoji za njegovo izpeljavo, da se v samem mestu Trstu obnovi sistemati\u010dna koncertna ponudba, ki bo s specifi\u010dnimi izbirami komplementarna sorodnim iniciativam in bo z njimi vred dopolnjevala na\u0161e koncertno \u017eivljenje. Gori\u0161ki prostor je v tem specifi\u010dem in zadeva le iniciative GM. Tu bi bilo potrebno \u0161e nadaljnje sodelovanje. Glede tega naj povemo, da je pred leti \u017ee pri\u0161lo na GM do skupnega sestanka vseh dru\u0161tev in skupin, ki na Tr\u017ea\u0161kem organizirajo ali so organizirale koncertne sezone ali cikluse, da bi izdelali skupen na\u010drt za diferencirano ponudbo glede na namene, mo\u017enosti in \u017eelje posameznih organizatorjev in njihovega ob\u010dinstva. Nato se je vsako dogovarjanje prekinilo, ravno ker GM zaradi omenjene krize ni mogla k temu na\u010drtu predlagati ni\u010desar. Ker vem, da bodo ti prispevki objavljeni, bom zdaj na kratko povedal, da predlaga GM tu \u0161e sodelovanje z vsemi ustanovami, ki oblikujejo glasbeno \u017eivljenje na tem podro\u010dju, v sodelovanju z italijanskimi in slovenskimi ustanovami na Tr\u017ea\u0161kem in v Furlaniji ter v Sloveniji. GM mo\u010dno ob\u010duti pomanjkljivost glasbene knji\u017enice. Na ministrstvo za kulturo vlaga pro\u0161nje za razne projekte, pro\u0161nje Interreg za dokumentacijski center, za simpozij o umetnosti v dvajsetih letih v Trstu, za master klas kitare in za harmonikarski orkester primorskih glasbenih \u0161ol. Nato imam tri odstavke, kaj bi vsi Slovenci, ne samo GM, potrebovali za bolj\u0161o afirmacijo na kulturnem podro\u010dju tudi glasbenega elementa. Morali bi poskrbeti, da bi imeli neko veliko skupno knji\u017enico v Narodnem domu. To ne bi bila samo ena knji\u017enica, ki bi obsegala razne knji\u017ene fonde in arhive, katerih lastniki bi ostali sedanji, ampak da bi bila poenotena v istem prostoru, kar bi bilo bogastvo ne samo za Slovence, ampak za vso kulturno javnost. Drugi problem, ki ga samo omenjam, je velik in zadeva zgodovinsko arhivsko gradivo, ki je temeljni kamen vsake kulturne zavesti bodo\u010dih rodov. \u010ce zgodovinskega arhiva nimamo, nimamo podatkov o preteklosti. Dosti tega arhiva je imel ali ima RAI v Trstu, ki pa ne gleda nanj kot na zgodovinske dokumente, ampak kot na gradivo, ki se ga sprotno rabi in se ga potem tudi zavr\u017ee. Potreben bi bil skupen projekt s pro\u0161njo na ministrstvo za kulturo RS, da nam pomaga ohraniti zgodovinsko gradivo na Primorskem brez meje, do morja. Nato so \u0161e tri kratke to\u010dke:<\/p>\n 1. Na\u0161a prisotnost nekdaj in danes v Trstu bi bila bolj opazna, \u010de bi bili postavili na rojstne hi\u0161e pomembnih osebnosti spominske table. Milan Pahor<\/strong><\/p>\n Nimam pisnega posega, so samo utrinki, poudarki na podlagi tega, kar smo danes sli\u0161ali v tej dvorani. Gradivo o sami N\u0160K smo v pisni obliki oddali delovni skupini. Torej nekaj utrinkov in poudarkov: prioritete. Tudi na kulturnem podro\u010dju je treba ustvariti lestvico prioritet, ker dobro vemo, da vsega, kar imamo v seznamu ne moremo uresni\u010diti. Zato je treba narediti prioritetno lestvico in po\u010dasi eno za drugim tudi poskusiti uresni\u010diti. Predlog je, da bi \u0161li na skupne pobude, na skupne nastope seveda s kvalitetnim programom, ki bi moral biti predhodno koordiniran in vsi sodelujo\u010di bi morali biti na enakopravni ravni. To velja bodisi za povezavo med nami in Slovenijo bodisi za sodelovanje z ve\u010dinskim narodom. Sli\u0161ali smo za nacionalni kulturni program v Sloveniji, zdaj je napisan, ne ustreza vsem na\u0161im \u017eeljam in potrebam. Na vsak na\u010din je treba prebiti tisto dejstvo, da nacionalni kulturni program se ne ustavi na mejah RS, ampak da velja za slovensko narodnostno ozemlje. Dostikrat govorimo, razmi\u0161ljamo, predvsem samo govorimo o sodelovanju med slovenskimi kulturnimi ustanovami v Italiji, ve\u010dkrat ostaja to samo na papirju. Treba pa je sesti za mizo, vsak mora iznesti svoje predloge, potrebe in \u017eelje ter na tistem programu se potem lahko za\u010dne delati seveda na enakopravni in koordinirani ravni. Predvsem moramo stalno poudarjati kvaliteto dela. Skratka, zdi se mi, da je \u010das za realizacijo. Iz raznih referatov in posegov smo sli\u0161ali, da imamo dolg seznam programov ustanov, \u017eelja, sanj, predvsem bi si morali izdelati prioritetno lestvico in prioritetni program oz. program realizacije ne\u010desa in ne \u010dakati eno leto in ko to mine, ni spet ni\u010d. \u010ce si zastavimo morda manj\u0161i program in po\u010dasi postopoma dolo\u010dene to\u010dke realiziramo, ker bodo vidne, bomo pridobili na samozavesti in pokazali javnosti, da smo lahko uspe\u0161ni, prodorni in da smo sposobni nekaj realizirati, da se vidi, da \u010duti, potipa. Ustanova, kot je N\u0160K, ne more \u017eiveti od projektov, ki so dobrodo\u0161li in se bomo prijavljali v mejah zmo\u017enosti in zmogljivosti, ampak zasigurano mora imeti finan\u010dno bazo. Projekti so samo nadgradnja ne\u010desa, kar obstaja. Za nas je nepojemljivo, da bi lahko N\u0160K \u017eivela samo od projektov, pa naj si bodo slovenski, italijanski ali evropski. Ponavljam, projekti so dodatek k temu, kar \u017ee delamo. Prioritete N\u0160K so:<\/p>\n 1. Prostori: Govori se o Narodnem domu v Trstu, Trgovskem domu v Gorici, o Narodnem domu pri Sv. Ivanu. Ker smo z imenom in priimkom zapisani v 19. \u010dlenu za\u0161\u010ditnega zakona, pri\u010dakujemo, da se bo nekaj od tega realiziralo v na\u0161o korist. Iz poro\u010dila podpredsednika SDGZ Marka \u0160tavarja z gospodarskega podro\u010dja sem sli\u0161al izredno dobre sugestije in namene. Dotaknil bi se samo nekaterih stvari: tr\u017eenja kulture, zgodovinskih raziskav in zalo\u017eb. Mislim, da so se zgodovinske raziskave na gospodarskem podro\u010dju, na zadru\u017eni\u0161kem podro\u010dju delale in se \u0161e delajo, so v teku. Treba je najti samo stik, spoj, da tisto, kar se dela, se lahko tudi realizira in seveda finan\u010dna pomo\u010d, da se tudi objavi v knji\u017eni obliki. Izpeljane so bile uspe\u0161ne pobude, zdi se mi, da na tem moramo delati \u0161e naprej. Glede zalo\u017eb smo sli\u0161ali iz referata Mermolje, koliko tega imamo. Zdi se mi, da bi bilo treba to nadgraditi s pravo slovensko zalo\u017ebo v profesionalni obliki, hkrati pa pustiti vse, kar \u017eivi in dela,. To rabimo, marsikdo naj \u0161e naprej tiska in zalaga knjige, ampak primarna dol\u017enost bi morala biti v profesionalni zalo\u017ebi, ker smo sli\u0161ali, kako obse\u017ena je taka produkcija. Mislim, da bi morali v ta zalogaj ugrizniti in bi se ga dalo tudi realizirati. Imam \u0161e eno to\u010dko glede zgodovinskega spomina, a bom spregovoril v drugem posegu.<\/p>\n Damjan Paulin<\/strong><\/p>\n V posegu Mermolje in tudi nekaterih naslednjih o kulturi se vije rde\u010da nit o potrebi racionalizaciji na tem tako ljubiteljskem kot poklicnem podro\u010dju. Tu mislim, da gremo v nevarno smer poenostavljanja, ko govorimo o potrebi zdru\u017eevanja, poenotenja ipd. \u010ce bi govorili o matematiki, bi rekli, da je 1+1=2. V kulturi in drugih podro\u010djih pa to ne dr\u017ei, v\u010dasih je lahko 1+1=1, v\u010dasih manj oz. ve\u010d kot 1. Zato mislim, da taka poenostavljenja niso koristna, ker je podlaga na\u0161e civilne dru\u017ebe pluralnost idej. Moramo jo zagotoviti, ker brez nje ne vem, kam bi \u0161la na\u0161a dru\u017eba. Zato moramo zanjo skrbeti in mora biti prioriteta, da se ohrani v na\u0161i dru\u017ebi. Gotovo pa potrebujemo ve\u010djo specializacijo, \u010de lahko rabim ta izraz in to velja za vsa podro\u010dja, tudi za kulturno. Gotovo ni dobro, da vsi delamo vse, ampak koristno je, da se specializiramo, da se na\u0161a dru\u0161tva specializirajo na dolo\u010denem podro\u010dju. Ni prav, kot je bilo postavljeno, naj zdru\u017eimo zalo\u017ebe, pevske zbore. Pametno pa bi bilo, da bi se te ustanove, npr. zalo\u017ebe, specializirale, ne pa da bi jih ukinjali, zdru\u017eevali ali ne vem kaj. To vodi samo v obubo\u017eanje na\u0161e skupnosti in verjetno bi bil edini rezultat, \u010de se tako postopa. Ko govorimo o racionalizaciji, je treba upo\u0161tevati predvsem bazo. Ideje, predlogi o tem morajo priti od baze in ne z vrha, ker to ne privede nikamor. Danes je novi generalni konzul \u017ee omenil probleme na Koro\u0161kem, ki jih vsi poznamo. Mislim, da dober del teh problemov izhaja prav iz dejstva, da so hoteli nekaj vsiliti iz vrha, kar je potem baza upravi\u010deno odklonila. Zato ne smemo iti na to pot, ki je zelo nevarna. Samo \u010de se \u010duti potreba na bazi, se lahko pride do racionalizacije, v nobenem drugem primeru. Tudi \u010de bi se tu konferenca izrekla, ne bi imelo nobenega smisla, temve\u010d bi lahko privedlo samo do negativnih posledic. Precej je bilo govora o vlogi na\u0161ih kulturnih domovih, predvsem teh pomembnej\u0161ih, v Gorici, Trstu. Tu se moramo zavedati tudi nujnosti, da ti domovi, ki vr\u0161ijo pomembno vlogo, potrebujejo dolo\u010dena finan\u010dna sredstva za vzdr\u017eevanje. De\u017eela FJK ne namenja nobenih sredstev za to, predvidena so le za gradnjo in dejavnosti, ki se v njih odvijajo. Kdo pa naj skrbi za vzdr\u017eevanje? Nih\u010de. Nikjer niso predvidena finan\u010dna sredstva za ta namen. Zato jih je treba zagotoviti. Strinjam se z Mermoljo, da nima smisla graditi novih, razen v Bene\u010diji, ampak to, kar imamo, vzdr\u017eevati, kot se spodobi. Vzdr\u017eevanje pomeni tudi prilagajanje novim potrebam, ki se pojavljajo z novo tehnologijo. \u010cimprej je treba dose\u010di, da prideta Narodni dom in Trgovski dom spet v uporabo na\u0161ih ustanov. Mermolja je prej omenil, da mladi ne ka\u017eejo prevelikega zanimanja za kulturo. Mladi so zainteresirani za kulturne dejavnosti in kulturne pobude, ki so kvalitetne, inovativne, rabim ta izraz, ki so prej nekateri kritizirali, in \u010de je programirano in kontinuirano delo. Franka \u010cgavec je prej omenila pomembne dose\u017eke mladih skupin, to lahko re\u010de predvsem za Gori\u0161ko, kar je pozitivno. Poudaril bi \u0161e pomembnost slovenskih knjigarn. V slovenskem nacionalnem kulturnem pogramu se zavedajo nevarnosti, da postajajo knjigarne vedno bolj trgovine z raznim blagom poleg knjig, ki so tr\u017eno malo zanimive. \u010ce to velja za Slovenijo, dr\u017ei \u0161e v ve\u010dji meri za na\u0161 prostor, kjer imamo malo slovenskih knjigarn, eno v Gorici in eno v Trstu. Mislim, da bi morali ti knjigarni zagotoviti dolo\u010deno izbiro slovenskih knjig, kar zahteva podporo celotne na\u0161e skupnosti. Nazadnje \u0161e na\u0161 odnos do krajevnih uprav na kulturnem podro\u010dju. \u010ce nekaj let imamo iz finan\u010dnega vidika kot glavnega partnerja de\u017eelno upravo. \u010ceprav De\u017eela iz svojih virov ne daje niti enega evra, temve\u010d je le posrednik dr\u017eavnih sredstev, je na podlagi zakonodaje pristojna, da to ureja. Sedaj smo nekako v mrtvi fazi. In\u0161titut je bil kon\u010dno ukinjen, \u010detudi ni nikoli za\u017eivel, de\u017eelni komisiji za kulturo je bil podalj\u0161an mandat za par mesecev, do konca leta. Potem ne bomo imeli nobenega organa, ki bi lahko kaj rekel glede finan\u010dnih sredstev, s katerimi razpolaga de\u017eelna uprava. Prej so nekateri de\u017eelni svetovalci \u017ee o tem spregovorili, nujno pa je, da se De\u017eela opremi s primerno zakonodajo, ki bo tako globalno zaobjela to problematiko, ter s primernimi uradi, saj sedanja aparatura ne funkcionira in zamude pri izpla\u010devanju prispevkov so ogromne (npr. letos so pri\u0161li prispevki za slovenske knjige za leto 1997), neopravi\u010dljive in spravljajo v te\u017eave na\u0161e ustanove.<\/p>\n Igor Canciani<\/strong><\/p>\n Mislim, da sta bila oba referata o gospodarstvu in kulturi zelo spodbudna. Sode\u010d po razpravi in posegih, bi bilo metodolo\u0161ko bolj umestno, da bi prej opravili vse referate in nazadnje povzeli razpravo. Sku\u0161al bom zelo na kratko strniti nekaj vtisov. Predvsem ne bi rad, \u010deprav ni moja dol\u017enost, moja funkcija, da bi se programska konferenca spremenila v razpravo o umestnosti dvojnega strukturiranja v manj\u0161inski organiziranosti, ker mislim, da ni bil to namen in predmet konference. V nekaterih posegih prihaja do izraza ta bojazen. Kolikor mi je znano in sem sledil, mislim, da si je programska konferenca zastavila vrsto vpra\u0161anj, ki so temeljnega pomena za nadaljnje \u017eivljenje in razvoj manj\u0161ine, da razprava ostaja \u0161e vedno v tem okviru in da ne bo od dana\u0161njega dne odvisno, \u010de se bo razvila nova razprava o druga\u010dni organiziranosti. Govorim o tem in orientacijah, ker mislim, da v nasprotju s tem, kar je povedal Pahor, ni v polemiki, kar je povedal Mermolja, vsebina te programske konference so \u017ee prioritetne to\u010dke, ki jih ima manj\u0161ina. \u010ce bi se sedaj opredeljavali za dodatno klestenje in dolo\u010danje nekaterih prioritet znotraj teh prioritet, bi bili vsi prikraj\u0161ani. Zadnji poseg se je tudi osredoto\u010dil na vlogo De\u017eele. \u010ce davi sem povedal, morda ne dovolj jasno, da je bojazen de\u017eelnih svetovalcev, ne ker bi se bali dela, da bi se vsi sedaj osredoto\u010dili na de\u017eelno upravo glede na novo sre\u010dno stanje in da bi sku\u0161ali preko nje prese\u010di oz. nadomestiti pomanjkljivosti, ki izhajajo iz neopravljanja dol\u017enosti drugih javnih uprav, \u010de se omejim samo na tr\u017ea\u0161ko ob\u010dino na vpra\u0161anje \u0161olskih stavb, ki so dr\u017eavne oz. ob\u010dinska skrb. Svetovalci smo se \u017ee sestali in se pogovarjali o nadaljnji strukturiranosti v okviru de\u017eelne zakonodaje, to sem povedal \u017ee zjutraj, in o preosnovi in spremembi dolo\u010denih teles, npr. komisije, ki deli prispevke, obravnavali smo vpra\u0161anje nekega sklada, ki bi poskrbel za vzdr\u017eevanje in gradnje. Gre vse za stvari, za katere je treba delati, pripraviti zasnovo in ne bodo nastale \u010dez no\u010d, ampak jih je treba temeljito pretehtati. Strinjam se s trditvijo, da primanjkuje inovacija. Vem, da je ta izraz lahko prazen slogan, prazna parola. V konkretnem primeru pomeni na \u0161olskem podro\u010dju, \u010deprav danes nismo \u0161e o tem sli\u0161ali, da tudi prese\u017eemo razmi\u0161ljanje, ki je vedno prisotno in osredoto\u010deno na problem \u0161olstva v Bene\u0161ki Sloveniji, in da se zavedano od danes ali od v\u010deraj, da je vpra\u0161anje \u0161olstva ravno tako pere\u010de v mestu Trst. Tu je odprto vpra\u0161anje stavb, za katere bi lahko dobili tudi sredstva v idealnih pogojih, ne bi pa jih znali in ne mogli napolniti z otroki. Zato se postavlja v tem pogledu vpra\u0161anje mogo\u010de eksperimentiranja dvojezi\u010dne \u0161ole tudi na Tr\u017ea\u0161kem. To naj bo majhna provokacija in prispevek h kasnej\u0161i razpravi. Drugo vpra\u0161anje zadeva vlogo, kot sem \u017ee povedal, sedaj bom sku\u0161al bolje pojasniti, politikov in nas izvoljenih predstavnikov. Glede sebe in Bla\u017einove se mi zdi, da sva si enotna, da ne namerava opravljati te vloge avtonomno, v smislu da jo nameravava opravljati glede na smernice, funkcijo in nalogo, ki jo \u017eeli in dolo\u010da manj\u0161ina v zelo \u0161irokem pomenu besede. Glede tega in specifi\u010dnega vpra\u0161anja, ki ga je prej izpostavil g.Petrovec v svojem nastopu v zvezi s SSG, mislim, da se sedaj lahko re\u010de, da smo se z vpra\u0161anjem SSG za\u010deli ukvarjati zelo hitro \u017ee julija na poziv upravnega sveta. Uspelo nam je opraviti vrsto sre\u010danj in sredi avgusta, kar se sli\u0161i dokaj \u010dudno in nismo reklamizirali, nam je uspelo tudi sklicati delovni sestanek, na katerem so bili prisotni de\u017eelni odbornik, pristojna odbornika tr\u017ea\u0161ke pokrajinske in ob\u010dinske uprave in predstavniki upravnega sveta. Sprejete so bile dolo\u010dene obveze. Za De\u017eelo prav gotovo lahko re\u010dem, da bo v zvezi z vrsto vpra\u0161anj, ki zadevajo SSG, lahko v kratkem pomagala s sanacijo zate\u010denega stanja na finan\u010dnem podro\u010dju. De\u017eela je sprejela dolo\u010dene obveze in bo zdaj stvar finan\u010dnega zakona. Drugo vpra\u0161anje zadeva programiranje dejavnosti, pri kateri mora biti prisotna celotna manj\u0161ina. Tu gre za vpra\u0161anje ustreznega delovanja organov, ki so za to poklicani, tu mislim na upravni svet in skup\u0161\u010dino. Veseli me, da je prisotna nova kvaliteta, da skupaj nastopajo umetni\u0161ki ansambel in tehniki, ker ponavadi so nastopali na lo\u010denih podro\u010djih za dosego svojih pravic, za nek projekt za vrednotenje tega gledali\u0161\u010da v \u0161ir\u0161em pogledu, na pogledu krajevne stvarnosti, vsedr\u017eavni in \u0161ir\u0161i slovenski ravni. To pomeni, da je treba prese\u010di obstoje\u010di paradoks, da je edino slovensko oz. slovansko gledali\u0161\u010de prisiljeno delovati kot italijanska stalna gledali\u0161\u010da, ki si z eno letno produkcijo lahko zagotovijo vse pogoje za prispevke, medtem ko mora na\u0161e vlo\u017eiti veliko ve\u010d truda in finan\u010dnih nalo\u017eb. To je spet vpra\u0161anje sinergije, ki lahko starta z De\u017eele skupaj s tem postopkom, ki se mi zdi, da je pri koncu, o priznanju statusa na\u0161ega gledali\u0161\u010da in mora romati na vi\u0161je dr\u017eavne forume. Tudi v okviru dr\u017eavne zakonodaje glede na\u0161ega gledali\u0161\u010da bi se lahko sprostilo dolo\u010dene finance za druge dejavnosti, znotraj dr\u017eavne zakonodaje, ki ureja status gledali\u0161\u010d, bi morali dose\u010di za na\u0161e gledali\u0161\u010de poseben \u010dlen, ki bi mu omogo\u010dal, da lahko vsaj upo\u0161teva gostovanja na italijanskem ozemlju. Problemov je veliko, za nekatere bi se dalo poskrbeti tudi v doglednem \u010dasu.<\/p>\n Igor Komel<\/strong><\/p>\n \u017delel bi poudariti samo nekatere stvari v zvezi z obravnavanimi temami, gospodarstvom in kulturom. Ob\u010dutek imam, da je potreben slogan, ki smo ga izdelali pred leti desetimi leti, za eno sejo pri SKGZ, ve\u010d kulture v gospodarstvu, ve\u010d gospodarstva v kulturi . Kadar govorimo o kulturi v\u010dasih pozabljamo, da je za njo precej gospodarstva, ki zna biti tako strokovno kot po drugi strani donosno. Kdor dela na tem podro\u010dje ve, koliko te stvari stanejo. \u010celel bi, da kadar razmi\u0161ljamo o kulturni dejavnosti, ne pozabimo na gospodarsko plat, ki zna biti zelo zanimiva. Te izku\u0161nje izhajajo tudi iz kulturne zadruge Maja, ki smo jo ustanovili v okviru Kulturnega doma, in znajo biti lep dejavnik v okviru na\u0161e narodnostne skupnosti. \u0160e dodatek: ko razpravljamo o kulturni stvarnosti, \u010deprav se strinjam z Mermoljevim poro\u010dilom, ki je bilo tehtno in poglobljeno, celotne analize, nujno potrebno pa je, da naredimo tisti kvalitetni skok naprej, da za\u010dnemo razpravljati po sektorjih. \u010ce namre\u010d spravi\u0161 vse v en ko\u0161 od gledali\u0161ke problematike do razstavne dejavnosti, glasbe, je potem te\u017eko vse to uskladiti in je nujno potrebno kot nadaljnji korak ravno strategija na posebnih kulturnih podro\u010djih. To zna biti zanimiv dodatek. Glede dvojnikov: mislim, da tam, kjer se da in kjer je nujno potrebno, da smo kot na\u0161a narodna skupnost u\u010dinkoviti na teritoriju, moramo dati vse sile, da se zdru\u017eimo. Mislim, da ni drugih predpogojev pri tem, ker konec koncev mora biti u\u010dinkovitost tisti bistveni element kateregakoli na\u0161ega delovanja itn. \u010ce izhajam iz izku\u0161enj Kulturnega doma in na\u0161ih kulturnih ustanov, ne smemo pozabiti, da \u010de prihodnje leto vstopi Slovenija v EU in \u010dez tri leta bodo odpravljene meje, se bomo zna\u0161li v tem na\u0161em gori\u0161kem prostoru s \u0161estimi kulturnimi domovi, dva na\u0161a, dva v Novi Gorici ter Verdi in Avditorij. Nujno potrebno bo, da se bodo znali specializirati oz. vsak opravljati svojo specifi\u010dno vlogo na tem kulturnem podro\u010dju, da bodo zanimivi za celoten de\u017eelni oz. slovenski prostor. \u010ce pa, tu se nana\u0161am na besede Damjana Paulina, bomo delali vsi vse, bo po svoje zgre\u0161eno. Omenjen je \u017ee bil Trgovski dom. Med prioritetami vsaj Gori\u0161ke je, da se nam ga vrne in da znamo na pravi na\u010din SSO, SKGZ in vse na\u0161e institucije pristopiti vanj, ker v gori\u0161ki stvarnosti, predvsem Slovencem v Gorici nekaj pomeni. In \u0161e zadnja misel: vzdr\u017eevanje nepremi\u010dnin mora biti na\u0161a skupna skrb, da vzdr\u017eujemo, kar imamo, od kulturnih domov do spomenikov. \u010celim pa poudariti, da moramo prepri\u010dati tudi Ljubljano, da te institucije in spomeniki v zamejstvo spadajo v kulturno dedi\u0161\u010dino slovenskega naroda, ker v Ljubljani tako ne razmi\u0161ljajo.<\/p>\n Filibert Benedeti\u010d<\/strong><\/p>\n Gradivo za konferenco smo posredovali skupini. Zahvaljujem se Cancianiju, ki je poudaril in prikazal sedanjo situacijo. Pod\u010drtujem pa dejstvo, da gledali\u0161\u010de ni le profesionalna, pa\u010d pa javnopravna ustanova. Ko govorimo o taki ustanovi, moramo pri tem razmi\u0161ljati tudi o poslovanju in finan\u010dnih problemih. Gledali\u0161\u010de je bilo \u017ee leta 1978 priznano kot stalno v Italiji in \u017eivi \u0161e vedno v izrednih razmerah. Canciani je poudaril, da re\u0161ujemo situacijo. V pretekli sezoni so se dolgovi nakopi\u010dili do take mere, da je bilo sploh vpra\u0161ljivo, \u010de lahko nadaljujemo z delom. Dolgovi se niso kopi\u010dili zaradi slabega ali samo zaradi slabega poslovanja v hi\u0161i, ampak zaradi tega ker italijanske javne ustanove, ki so zakonito primorane in so sprejele vse obveznosti, niso dajale tistih podpor, ki so bile dolo\u010dene v zakonitih prora\u010dunih, ki jih je sprejemala skup\u0161\u010dina gledali\u0161\u010da, ki je najvi\u0161ji organ in v katerem ima manj\u0161ina ve\u010dino, Dru\u0161tvo slovensko gledali\u0161\u010de ima \u0161tiri \u010dlane, ostali trije so zastopniki De\u017eele, Tr\u017ea\u0161ke pokrajine in Tr\u017ea\u0161ke ob\u010dine. Ta skup\u0161\u010dina odobri na osnovi zakonitih procesov in postopkov prora\u010dune in upravni svet, ki ga imenuje skup\u0161\u010dina, deluje v okviru tistega prora\u010duna. \u010ce odobreni prora\u010dun izpla\u010dujejo po enem, poldrugem letu, se sredstva skr\u010dijo. Pri\u0161lo je do tega, da smo se zna\u0161li v situaciji likvidacije gledali\u0161\u010da. Upravnemu svetu, ki je organ upravljanja, ni uslu\u017ebenec – gledali\u0161\u010de je sestavljeno iz organizacijske strukture osebja, umetni\u0161kega, administrativnega, tehni\u010dnega osebja – je uspelo z veliki mukami in te\u017eavami zagotoviti delovna mesta in speljati postopek do take mere, da zgleda kon\u010dno, da bo v novem finan\u010dnem zakonu pri\u0161lo do re\u0161itve tega sanacijskega na\u010drta, ki mora sloneti na podlagi razpolo\u017eljivih sredstev. Gledali\u0161\u010de mora spo\u0161tovati kot vsaka profesionalna ustanova profesionalno delo. To je po eni strani razveseljivo, upravni svet se mora veliko baviti s temi zadevami, v njem sedita tudi oba predsednika krovnih, masovnih slovenskih organizacij, se pravi Dru\u0161tva slovensko gledali\u0161\u010de, ki je bilo lastik gledali\u0161\u010da. Problem, ki je v tem trenutku izredno te\u017eak, pa je Kulturni dom. Vpra\u0161anje lastni\u0161tva Kulturnega doma je odprto od vsega za\u010detka. Gledali\u0161\u010de dobiva sredstva in podpore za program in delovanje, ne pa za vzdr\u017eevanje in popravila stavbe. Dobra tretjina dolgov, ki zna\u0161ajo pribli\u017eno 1.600.000,00 evrov, kar je za na\u0161e razmere, ne pa za italijanske, izredno veliko, je zaradi stro\u0161kov vzdr\u017eevanja stavbe. Priporo\u010dam na\u0161ima krovnima organizacijama, da se vse na\u0161e sile vlo\u017ei prav v ureditev vpra\u0161anja Kulturnega doma v Trstu, ki ni navaden kulturni dom. Ne smemo pozabiti, da gre za objekt, ki nam je bil dan kot delno povra\u010dilo \u0161kode, ki so nam jo povzro\u010dili z uni\u010denjem Narodnega doma, z Londonskim memorandumom in zato ima to\u010dne obveznosti tudi mati\u010dna domovina, Slovenija, da se kon\u010dno uredi vpra\u0161anje lastni\u0161tva in vzdr\u017eevanja in pride do popravil te hi\u0161e.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Zaklju\u010dni simpozij Programske konference SKGZ-SSO Gorica, 8. novembra 2003 Ace Mermolja Spo\u0161tovani, svoj poseg o ob\u0161irni kulturni problematiki slovenske narodne skupnosti v Italiji sem osnoval na empiri\u010dnih dejstvih, na razgovorih in na subjektivnih percepcijah. Med empiri\u010dna dejstva uvr\u0161\u010dam: 1. Empiri\u010dno raziskavo prete\u017eno kvantitativne narave, ki jo je SLORI izvedel med 112 kulturnimi in prosvetnimi dru\u0161tvi […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":38583,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-38586","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/skgz.org\/it\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/38586","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/skgz.org\/it\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/skgz.org\/it\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/skgz.org\/it\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/skgz.org\/it\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=38586"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/skgz.org\/it\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/38586\/revisions"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/skgz.org\/it\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/38583"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/skgz.org\/it\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=38586"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\n2. Poro\u010dila, ki so jih kot gradivo h konferenci poslale naslednje ustanove: Slovensko stalno gledali\u0161\u010de, Narodna in \u0161tudijska knji\u017enica ter Slovenski raziskovalni in\u0161titut. Vpra\u0161ali smo za mnenje tudi druge, vendar sodita danes Glasbena matica in Center Emil Komel verjetno med prvenstveno \u0161olsko problematiko, \u010deprav imata obe ustanovi tudi prireditveno dejavnost.<\/p>\n
\n2. filmsko dejavnost
\n3. galerijsko dejavnost
\n4. raznoliko umetni\u0161ko in raziskovalno dejavnost posameznikov in skupin, ki niso nujno uvr\u0161\u010deni v tradicionalno mre\u017eo manj\u0161inskih organizacij, ampak delujejo na lastno pobudo ali v italijanskem okolju ali v osrednji Sloveniji. Na koncu bom dodal postilo o Bene\u010diji.<\/p>\n
\n2. Na vseh ravneh je potrebno odpreti vrata ljudem, saj se pod pojmom kadrovska stiska ve\u010dkrat odpirajo zapletena vpra\u0161anja. V tem smislu je potrebno pospe\u0161evati tudi generacijske premene ali zamenjave.
\n3. Ker je sredstev premalo za vse, so odprava dvojnikov in zdru\u017eevanja nujna, predvsem ko gre za sorodne dejavnosti, kot so npr. izobra\u017eevalne (glasba), raziskovalne, zalo\u017eni\u0161ke, a tudi ljubiteljske, zborovske itd.
\n4. Nujno je, kljub stiski, najti sredstva za inovativne projekte.
\n5. Potrebno je ohraniti nekatere poklicne kulturne dejavnosti, ki morajo biti ustrezno pla\u010dane in razbremenjene amaterskih pristopov.
\n6. Slovenci v Italiji potrebujemo kulturno-informacijski center.
\n7. Mo\u017ena in potrebna je vsaj ena poklicna zalo\u017eba.
\n8. V Trstu je mo\u017ena in potrebna elitna likovna galerija.
\n9. Glede prostorov je nujno ubrati gospodarsko vzdr\u017eno politiko, saj ni opravi\u010dljivo, da vlagamo ve\u010d v zidove kot v ustvarjalne ljudi. Zato je potrebno pojem lastni\u0161tva zamenjati z mo\u017enostjo do uporabe, kar bo potrebno v novih domov, ki bodo pri\u0161li.
\n10. V obse\u017eni prostorski problematiki je izjema in obenem prioriteta slovenski kulturni center v Bene\u010diji, to\u010dneje v \u0160petru. Kulturno in izobra\u017eevalno \u017eivljenje bene\u0161kih Slovencev in predvsem mladih ima namre\u010d polovi\u010dne mo\u017enosti. Po eni strani delujeta dvojezi\u010dni vrtec in osnovna \u0161ola, u\u010denci pa nimajo mo\u017enosti dopolniti celotnega \u0161olskega cikla v sloven\u0161\u010dini, ker je v ni\u017eji srednji \u0161oli zreducirana na nekak\u0161ne po\u0161olske te\u010daje, ki mladih ne morejo veseliti. Po drugi strani manjka v Bene\u010diji fizi\u010dni prostor, kjer bi se lahko ljudje zbirali, imeli mo\u017enost za kulturno, rekreacijsko in \u0161portno aktivnost. Prostor bi bil nekak\u0161na referen\u010dna to\u010dka, kjer bi bil slovenski jezik doma in z njim seveda tudi ljudje. Brez omenjenih dodatnih investicij Bene\u010dija tvega, da si mladi v vrtcu in osnovni \u0161oli pridobijo dolo\u010deno znanje jezika ter ga pozneje izgubijo, ker jih objektivne okoli\u0161\u010dine silijo ali v italijansko okolje ali pa v zgolj doma\u010de-nare\u010dno.<\/p>\nRazprava<\/h3>\n
\n2. GM in tr\u017ea\u0161ki Slovenci nimamo avditorija, to je koncertne dvorane in snemalnega studija. Mnogo koncertov se odvija v neprimernih prostorih, na\u0161i izvajalci hodijo snemat \u0161irom po Sloveniji in Italiji. Zdaj, ko je govor o namembnosti Narodnega doma pri Sv. Ivanu, pride v po\u0161tev na\u010drt za avditorij in snemalni studio?
\n3. Prihodnje leto bo sto let od otvoritve Narodnega doma. \u010ce je bila takrat otvoritev brez vsake slavnostne sve\u010danosti, da ne bi slu\u010dajno izzvala incidentov, kot pi\u0161e Edinost, predlagam, naj bo praznovanje stoletnice \u010dimbolj odmevno, enotno in koordinirano. Ob teh prilo\u017enosti naj se vsak, ki ima besedo pri tem potrudi, da se bo vsaj ena ustanova ali vsaj en urad ob stoletnici ponovno vselil vanj, kot simbolno spravno dejanje in se bo morda Trnjul\u010dica zbudila.<\/p>\n
\n2. Knji\u017enica v Bene\u010diji
\n3. Ob knji\u017eni\u010dni rast tudi na drugih podro\u010djih, ki jih pokriva N\u0160K. Ta so zgodovina, etnologija, druga\u010de povedano poleg knji\u017eni\u010darstva tudi arhivistika, raziskovalno delo in muzejska dejavnost.<\/p>\n